Rusija si želi svoj vpliv razširiti tudi z mednarodno pomočjo, kar je velik preobrat od časov, ko je država drvela v propad in si tega ni mogla privoščiti. Prej je Sovjetska Zveza seveda na veliko podpirala svoje zaveznike, kar je prispevalo k ceni imperija, ki se je izčrpaval že z vzdrževanjem ogromnega vojaškega stroja.

V zadnjih petih letih je denar letno namenjen za pomoč tako poskočil s 100 milijonov na 500 milijonov $, pri tem pa so ustanovili sklad za pomoč sosedom v  vrednosti 7,5 milijard $.

Vse to je popolnoma razumljivo. Iz tega ali drugega razloga Rusija nima najboljše podobe. Gospodarstvo največje države na svetu se je v preteklem desetletju zelo okrepilo, padanje prebivalstva se je skoraj ustavilo, vedno več Rusov se počuti bogatejše, kot kadarkoli prej in vedno manj jih je, ki živijo v bedi. Prav tako se je začela obnova oboroženih sil, ki so skoraj dve desetletji počasi propadale. Še najbolj je Rusija pridobila na statusu dobaviteljice energentov, kjer je prava velesila, od katere ni odvisna samo Evropa, ampak hvaležna tudi Kitajska.  Po drugi strani Rusija še vedno ne velja za demokratično in svobodno, k čemer prispevajo tako pristranski zahodni mediji, kot tudi dejanja ruskih elit, ki zelo počasi napredujejo z modernizacijo celotne družbe. Povrhu so tukaj še zgodovinske zamere, sploh v vzhodni Evropi, kjer se spominjajo najprej ruskega, potem pa sovjetskega imperialnega škornja. Dalje proti zahodu se Rusija sooča z neracionalnim sovraštvom medijev Velike Britanije, ki v zadnjih letih niso našli skoraj nobene pozitivne besede za ruskega medveda. Zadnji zaplet, ko ruske oblasti v državo po letih kritiziranja niso več spustile Guardianovega dopisnika, bo le še poslabšal zadeve.

Na medijskem področju je Rusija storila korak naprej z ustanovitvijo programa v angleškem jeziku, Russia Today, s katero skuša svetu predstavljati svoje videnje sveta in tako nasprotovati negativnim poročilom, ki ji nižajo ugled in hkrati zmanjšujejo njihov vpliv v soseščini in po svetu. Za razliko od katarske Al Jazeere, Russia Today še ni na takšni stopnji in še nekaj časa ne bo. V primeru katarske televizije lahko vidimo, da lahko nekdo pridobi kredibilnost v svojih napadih na nedemokratične režime v regiji, pri čemer sam molči o dogodkih v držav, v kateri se nahaja, torej o tem, da je katarski emir prav tako samodržec, ki ne mara preveč kritike, da ne govorimo o sosednji Saudski Arabiji.

Za zdaj je edino orožje, ki ga Kremelj zna uporabljati v svojo korist, diplomacija, v resnici diplomacija naftovodov in plinovodov, s katerimi nase veže države kot so Turčija, Nemčija in Italija. Še dlje proti zahodu se ta diplomacija kaže v obliki nakupa francoskih nosilk helikopterjev, kar ni samo nakup moderne tehnologije, ampak projekt v krepitvi odnosov z zelo pomembno Francijo. Na tem področju je Rusija res dosegla kar nekaj uspehov, vsaj kar se tiče odnosov z evropskimi državami.

V kompleksnem svetu zgodnjega enaindvajsetega stoletja bo mehka moč izrednega pomena. Rusija je že dokazala, da lahko vodi uspešno vojno na svojih mejah, ko je porazila Gruzijo v vojni za Južno Osetijo. Težava je le v tem, da čeprav po eni strani to dokazuje nasprotnikom, da se z njimi ne morejo igrati, potencialnim zaveznikom tudi vzbuja strahove in zapira mnoga vrata. Rusija potrebuje zunanjo politiko podobno turški, torej zunanjo politiko ‘brez problemov’, ki ji bo omogočila nastopati v vlogi blagohotne sile, katere glavni interes je krepitev gospodarskih vezi, odpiranje meja, odstranjevanje ovir in sodelovanje na vseh področjih. Strah namreč lahko vodi v gradnjo koalicij proti Rusiji, nekaj česar se Kremelj mora na vsak način izogibati.

Da bi to dosegla, bo potrebovala ne le odlično diplomacijo, ampak tudi mednarodno pomoč, zelo močne medije, ki lahko dosegajo publiko v različnih državah, na koncu koncev tudi širjenje svoje kulture in vabljivost turizma. Namreč, niti najbolj dobrohotna zunanja politika ne more veliko doseči, če se ves čas sooča z blatenjem. In vsi vemo, da ruska zunanja politika ni vedno najbolj dobrohotna, še manj notranja.

Advertisements