Bralcem tega bloga ne bo prišlo kot nobeno posebno presenečenje, da hitra rast Kitajske vzbuja nelagodje v soseščini in da lahko ta veselila svoje sosede poveže v skupno koalicijo, pri tem pa omogoči ZDA, da ohranijo svoj vpliv v regiji.

Eden izmed problemov, ki jih ima Kitajska v odnosih s sosedi, leži v nerešenem mejnem vprašanju  z Vietnamom. Ker se v Pekingu vedno bolj počutijo kot velikan v sobi, ki bi ga morali vsi poslušati, niso pripravljeni na popuščanja, torej na velikodušnost, s katero bi v svojo orbito privabljali svoje sosede. Ne, svoj nadzor hočejo razširiti tako daleč, kot se le da. Kakor v primeru Spratlejevih otokov, ki si jih lastijo tako Kitajska, kot tudi Vietnam, Filipini, Malezija in Tajvan. Na tem območju je v prejšnji mesec prišlo do incidenta, ko bi naj kitajska ladja vietnamski raziskovalni ladji ponagajala pri  iskanju nafte.

Vietnamci so za junij napovedali večje mornariške manevre.

Kitajska se mora na vsak način izogniti obkolitvi s strani sovražnih držav, kar se ji bo zgodilo, če svojih odnosov v regiji ne bo popravila in bo s tem ZDA omogočila, da se postavijo na čelo ali vsaj v sredo močne koalicije. Tudi če ZDA povsem izvzamemo iz slike, bo do takšne koalicije prišlo v primeru, če se bodo sosednje države počutile ogrožene. Za zdaj kaže, da se dogaja ravno to. Japonska je že preusmerila svojo vojaško pozornost s severa na jug države, Indija svojega največjega tekmeca vidi na severu, ne več na zahodu v Pakistanu, ki dolgoročno ni zmožen tekmovati, države kot Vietnam, Malezija, Filipini, Južna Koreja se nočejo odpovedati svoji neodvisnosti, Tajvan je pa tako ali tako v sovražnem taboru.

V dodatno branje:
Kitajska kot Wilhelmova Nemčija

Advertisements