V Civilni iniciativi za družino in pravice otrok danes začenjajo z zbiranjem podpisov za referendum, s katerim bi spodnesli družinski zakonik. Pri tem gre seveda za napad na drugačnost, saj zakonik  z ničemer ne napada pravice večine prebivalstva, ki lahko, če tako želi, še vedno dela na srečnih, tradicionalnih, katoliških in kar je še tega družinah ‘oče-mama-tri otroci’.

Takšnih je seveda dokaj malo. Namreč, že tistih, ki jih lahko poimenujemo za pripadnike RKC v Sloveniji, je nekako okoli tretjine. Ne nasedajmo neumnostim  o dveh tretjinah. Potem, Slovenci, nismo nič drugačni kot večina sveta, kjer rodnost drastično pada. Ne samo v ’stari’ Evropi ali v razvitem svetu, celo arabski svet se umirja. Bolj so družbe razvite, manj imajo otrok in le tem želijo nuditi čim več. Zato je tudi družin z več otroci vedno manj. Za razliko od kakšnega pripadnika RKC, ki to imenuje kultura smrti, jaz to imenujem kultura življenja. Svojim potomcem želimo, da bi imeli lepša življenja kot mi, da bi imeli več možnosti in to se tudi dogaja. Tam, kjer je otrok malo morje, je tudi smrt vseprisotna, otroci umirajo kot muhe. Dobesedno. Le poglejte si predele Afrike. Noben misijonar tega ne more preprečiti, niti milijarde $ humanitarne pomoči.  To je resnična kultura smrti, ki je naravni del življenja, vsak trenutek, na vsakem koraku.

Kaj hočem povedati. To podobo srečne, tradicionalne družine, uničuje marsikaj, homoseksualci še najmanj.  Če homoseksualcev sploh ne bi bilo, bi zdaj imeli enako stanje. Razvoj pač, ki ljudem omogoča, da si srečo iščejo tako, kot sami hočejo, ne pa po diktatu nekoga od zgoraj. Zato nikar želja homoseksualcev, da bi  iskali svojo srečo, predstavljati kot napad na neke ‘normalne’ vrednote. Ne škodujejo nikomur, razen tistim, ki bi ves svet radi uredili v skladu s svojimi ozkimi pogledi, takšnih pa tako ali tako ne smemo poslušati, če nočemo končati v neki nazadnjaški, zatiralski družbi, kjer ne bo prostora ne samo za homoseksualce, ampak tudi za ateiste, vegetarijance, pripadnike drugih religij, vse, ki si drznejo minimalno odstopati od večine.

V kakšnem svetu želimo živeti? V takšnem, kjer so dobrodošli vsi ljudje drobre volje, ne glede na barvo kože, spolno usmerjenost, veroizpoved, politično pripadnost, ali takšno, kjer se zdi, da so celo otroci iz enostarševskih družin smatrani za rahlo manjvredne?

Odgovor bi moral biti jasen.

V tem napadu na družinski zakonik ne bo sodelovala samo RKC in razni njeni podaljški, priročno zamaskirani v razna civilnodružbena gibanja, svoj glas proti pravicam homoseksualcev bo skoraj zagotovo dal tudi del prebivalstva, ki drugače ne zna o pripadnikih RKC povedati niti ene lepe besede. Poznate jih, to so tisti, ki imajo vse duhovnike za pedofile in sanjajo o milijardnem cerkvenem bogastvu in v kristjanih ne prepoznajo ene dobre lastnosti, a so hkrati tudi tisti, ki odkrito sovražijo vsako drugačnost in tako tudi homoseksualce. Do te koalicije bo bržkone prišlo. Da se bo ta skrila pod obrambo družine in na veliko opletala s pravicami otrok, je tudi pričakovano. In si zmišljevali, da bodo otroci v homoseksualnih skupnostih postali homoseksualci, čeprav ne bodo znali pojasniti, zakaj homoseksualce najdemo tudi v za njih normalnih družinah.

Razlika med nami, ki se zavzemamo za novi družinski zakonik in tistimi, ki mu nasprotujejo, mora biti jasna. Mi želimo vsem ljudem, da si ustvarijo srečne družine, ne glede na spolno usmerjenost. Vsem pripadnikom RKC želim, da bi si ustvarili lepe družine s čim več otroci in bi bili srečni. Tudi homoseksualcem želim, da bi našli svojo srečo. Na drugi strani pa so tisti, ki nočejo razumeti, da za vse ljudi na svetu ni sreča živeti v njihovem konservativnem svetu, da je  Bog nekatere drugače ustvaril. So ljudje, za katere je vsaka drugačnost že grožnja in nestrpnost do njihove ‘normalnosti’. Sami so najbolj nestrpni, a za nestrpne označujejo vse druge.

Advertisements