Prepričan sem, da če bi dali ljudem test, v katerem bi imeli na voljo dve barvi, roza in modro in obraz fantka in deklice, da bi jih več kot 90% modro povezalo s fantkom in roza z deklico. Tudi sam bi tako storil, pri tem pa se ne bi spraševal, zakaj tako. Menil bi peprosto, da je to tako naravno, da je vedno bilo tako in ne bi šel brskati po zgodovini, da bi ugotovil, če je res skozi vso zgodovino modra bila barva fantov.

Na tole sem naletel na blogu Feminet:

V članku iz leta 1918, ki je izšel v Ladies Home Journal, je bilo objavljeno naslednje priporočilo: »Splošno sprejeto pravilo je: roza za dečke in modra za deklice. Roza je odločnejša in močnejša barva, zato je bolj deška, modra pa je občutljivejša in bolj rafinirana, zato je primernejša za deklice.« Povezava roza barve z ženstvenostjo je kulturni konstrukt, ki je nastal šele po drugi svetovni vojni.

Dejansko je bilo obdobje, tam med začetkom dvajsetega stoletja in do obdobja po drugi svetovni vojni, ko je obstajal  tabora, ki je za dečke priporočal roza barvo in za deklice modro barvo. Prej očitno o tem niti ni bilo toliko govora, oziroma, je bilo nepomembno.

V dodatno branje:
When Did Girls Start Wearing Pink?
Was pink originally the color for boys and blue for girls?
Have Pink and Blue Always Been Considered Gender-Specific Colors?

Premalo se oziramo v zgodovino in raziskujemo, zakaj verjamemo, da so določene stvari naravne in normalne, čeprav so bile še pred kakšnim stoletjem ali dvema povsem drugačne in so se tudi tedaj, zagotovo, ljudem tistega časa zdele povsem naravne in normalne. Na tak način celo konservativnost današnjih dni izgubi tla pod nogami, saj dejansko zagovarja nekaj izpred nekaj desetletij, ne pa nekaj, kar bi bilo staro kot sam svet, kakor nas želijo pogosto prepričati.

Advertisements