Prišli smo očitno v zelo nevarno obdobje, ko je večina nezadovoljna nad delovanjem politično gospodarskega sistema, v katerem živijo, nenehno delovanje stroja za blatenje in pretirana kritičnost do vseh, ki bi bili pripravljeni prevzeti odgovornost pa preprečuje nastanek delujoče alternative. V Bosni in Hercegovini lahko te dni gledamo posledice takšnega stanja. Kar se je nabiralo dolga leta, je eksplodiralo v napadih na javne ustanove, v nasilju, ki nima smisla, saj ne bo ničesar razrešilo, a je vseeno povsem razumljivo. Ko ljudje nimajo več kam, ventili pogosto popustijo in brezobzirno uničevanje služi kot neke vrsta zdravljenja frustracij.

Ne le v Bosni in Hercegovini, tudi v Sloveniji in marsikje drugje po Evropi, smo priče katastrofalnemu padcu zaupanja. Ne le v sistem, ne le v vladajoče elite, ampak v človeštvo nasploh. Ne verjamete? Ko je enkrat konec zahtev po prevetritvi, po prihodu novih obrazov, po odstranitvi tistih, ki bi naj bili krivi za slabo stanje, se začnejo medsebojni spopadi. Kdorkoli skuša vzpostaviti nekaj novega, je takoj tarča kritik ne le tistih, ki imajo moč in oblast, ampak tudi tistih, ki se upirajo. Ena skupina bi rada bolj socialistično prihodnost, druga bolj konservativno, tretja bolj liberalno, četrta druge obtožuje želje po vladanju in ponuja neposredno demokracijo, peta v tem slednjem vidi le željo po manipulaciji, s katero se bodo novi vladarji povzpeli na oblast. Dobimo vojno vseh proti vsem in frustracije se le še poglobijo.

In potem enkrat poči.

Z eksplozijo nasilja, ki v ozadju nima nobenega pravega programa ali organizacije, nihče ničesar ne pridobi. Čez čas se vzpostavijo stare ali nove strukture, ki zagotovijo mir in stabilnost in svet se vrti naprej. V resnici obstaja zdravilo, da se eksplozije nasilja prepreči. Delujoč politično gospodarski sistem, v katerem lahko posameznik upa in tudi doseže nek zadovoljiv standard, ne da bi se bal prihodnosti in v katerem lahko skozi političen sistem vidi, da obstaja možnost, da se vsaj del njegovih interesov uresniči. Sistem, v katerem je vsaj nekaj pravičnosti in večina pridnih in zakone spoštujočih državljanov uspe, večina nepoštenih in lenih pa ne. In da na koncu, če ga doleti nesreča, lahko upa na varnostno mrežo sociale ali zdravstva in se spet postavi na noge.

Ker se Evropa kolektivno obrača v povsem drugo smer, v katerem uspevajo le redki, večina pa je lahko srečna, če ostane na nogah, ker smo priča neverjetni nesposobnosti vladajočih in se zato kriza nadaljuje, lahko pričakujemo še več izbruhov nasilja. V resnici je teh tako ali tako več, kot se večina zaveda, saj mediji pogosto raje pozornost usmerijo na Ukrajino ali Tajsko, kot na še en protest v Italiji ali Španiji.

 photo glad_zps5d74ccfc.jpg

Advertisements