Pa bi lahko bilo drugače. Povsem drugače. Ne smemo pozabiti, da je za te krvave proteste kriva predvsem EU, ki bi lahko Ukrajini mirno ponudila mnogo boljše pogoje kot Rusija. Vsi ti EU birokrati in politiki, ki zdaj kličejo po koncu nasilja s strani državnih sil, medtem ko nasilja skrajnih protestnikov ne vidijo, bi lahko Janukoviču ponudili 20, 30 milijard $ posojila in Janukovič ne bi sprejel ruske ponudbe, po kateri je dobil 15 milijard $ in nižje cene plina. Koliko življenj bi bilo rešenih.

Zdaj pa se zdi, da je ta državljanjska vojna, ki prihaja, posledica zahodnega spletkarjenja, ki ni uspelo Ukrajine dobiti po mirni poti pa je pomagalo prilivati olja na ogenj protestov. Bi bilo res tako težko dati tistih nekaj milijard $ in se izogniti nasilju? Saj ne, da bi Janukovič bil osebno navezan na Rusijo. Ukrajinski, demokratično izvoljen predsednik, ki bi ga še zdaj volila tretjina Ukrajincev, je bil pri tehtanju ponudb pragmatičen. Še več, v preteklosti je bil skupaj z Ukrajino tarča ruskih pritiskov, ko so ti hoteli svoj plin prodajati dražje, tako da ni bilo nobenega razloga, da ne bi sprejel evropske ponudbe, ki ne bi bila takšne vrste, da bi uničila industrijo vzhodne Ukrajine.

Res je, da je Ukrajina talka zakulisne oligarhije in ni ravno najbolj uspešna država in da je zaradi tega veliko nezadovoljstva in da protesti niso nič presenetljivega. Toda zavedati se moramo tudi, da je država razdeljena na dva dela in da en del še vedno, kljub vsemu, kar se je zgodilo, podpira Janukoviča in Stranko regij. Del državljanov Ukrajine ne podpira protestnikov, ki so se odločili, da na nasilen način strmoglavijo predsednika, del državljanov svojo prihodnost vidi v večji povezanosti z Rusijo, del državljanov želi govoriti po rusko in noče tesneje zaprtih mej z vzhodno sosedo, del državljanov se boji nacionalizma zahodnih Ukrajincev.

 photo ukr34_zpsfd5e7c17.png

Razmere v Ukrajini so zelo slabe. Umirajo policisti, umirajo protestniki. Strelno orožje se uporablja na obeh straneh, res pa je, da so protestniki izrazito agresivni in so v preteklosti skušali zavzemati pomembne zgradbe in varnostne sile so bile pogosto prisiljene v zagrizeno obrambo ali čiščenje že zavzetih stavb. Res je tudi, da se je Janukovič do zdaj pokazal za mnogo bolj strpnega, kot bi od njega pričakovali. Ni takoj ukazal s tanki povoziti protestnikov, ni ukazal policiji, naj strelja po njih, dokler jih ne razžene. Morebiti ima ta krvav diktator, kakor ga vedno bolj prikazujejo na zahodu, le nekaj zdrave pameti in nekaj sočutja. Kdo bi si mislil.

Ampak čas miru je skoraj že potekel, valov ni več mogoče zadrževati. Iz Ukrajine prihajajo ne le poročila o mrtvih, ampak tudi o grožnjah o odcepitvi in veliko vprašanje je, kdo še sploh koga nadzoruje. Janukovič vse varnostne sile in opozicijski voditelji protestnike. Med slednje se je zavleklo zaskrbljujoče veliko število skrajnih nacionalistov, ki so dobro organizirani in zelo nasilni in težko, da poslušajo kogarkoli drugega, kot svoje voditelje. Zmerneži v takšnih razmerah nimajo več veliko besede. Protestniki streljajo po policiji in ta je tudi uradno dobila dovoljenje, da strelja nazaj.

Se da katastrofo še preprečiti? Možno je, da bo Janukovič odstopil in bodo predčasne volitve preprečile nadaljnje nasilje. Možno je, da bo represivni aparat zlomil protestnike in se bo v Ukrajino povrnil mir. Toda kar bi zdaj v resnici potrebovali, niso grožnje s sankcijami, ampak da na pogovore k Janukoviču gre delegacija EU in da skušajo z njim skleniti sporazum, po katerem bo prišlo do predčasnih volitev čez nekaj mesecev, EU pa bo Ukrajini ponudila nekaj 10 milijard $ pomoči, po drugi strani pa bo pozvala protestnike, naj se razidejo in se pripravijo na volitve. Bilo bi vredno poskusiti.

Alternativa je lahko namreč grozljiva. Ne le državljanjska vojna v Ukrajini, ampak celo širša vojna.

Advertisements