Višje sodišče v Ljubljani je v primeru Patria torej potrdilo sodbo okrajnega in s tem predsedniku SDS Janezu Janši odprlo vrata v zapor. Za dve leti. Ta odločitev je med Slovence prinesla tako veselje, kot tudi ogorčenje. Kakor je bilo pričakovati, niti odločitev sodišča ni mogla prepričati prepričanih in razdeljenost slovenskega naroda se nadaljuje. Nadaljevala se bo tudi, ko bo enkrat v prihodnosti tudi Evropsko sodišče za človekove pravice povedalo svoje.

Jasno je, da je Janez Janša zelo pomembna osebnost v slovenski politiki. Na eni strani se je okoli njega ustvaril kult osebnosti, ko čez njega ni dovoljena nobena kritika, na drugi strani se je razširilo sovraštvo, ki raste z vsako besedo, ki jo predsednik SDS izusti. Ni ravno najboljši govorec, oziroma, nima občutka za ugajanje ljudem. Namreč, tudi če bi vse medije razen, tistih, ki ga goreče podpirajo, ukinili, bi njegovi govori še vedno ob pamet spravljali veliko Slovencev. Verjetno kar večino. Najhujši sovražnik Janše je pač on sam.

V resnici je le še en politik in kot takšnega bi ga morali jemati tako podporniki, kot tudi nasprotniki. Pri nasprotnikih se to mogoče še kdaj zgodi, pri podpornikih pa se zdi, kot da mislijo da se okoli njega vrti ves svet. Tako tudi pridemo do tako naivnih komentarjev, kot je tale izpod tipkovnice Aleš Mavra v Časniku:

Visoka, na žalost številnih še ne najvišja instanca je v očeh tolikih Slovenk in Slovencev hkrati dokončno potrdila, da je Janša preprosto kriv. Kriv, ker nimajo služb ali so za garaško delo slabo plačani. Kriv, ker kljub univerzitetnim diplomam kot črnci delajo v picerijah. Kriv, ker so pokojnine nizke (in samo prisebnosti “naših ljudi” se imajo zahvaliti, da jih ni sploh odpravil. Kriv je celo, ker si upa tisti Sicilijanec iz Amerike kokodati čez našo oblast in zaslužne može. Kriv je za februarski žled in za sušo, ki prihaja šele avgusta.

Ne, Janša ni kriv vsega tega in večina njegovih nasprotnikov to tudi ve. Za slabo stanje v državi krivijo kar celotno politiko, ves sistem korupcije, ki ga niti menjave političnih strank na oblasti očitno ne morejo ustaviti. Imenujte to vsegliharstvo, toda veliko ljudi je že spoznalo, da se slovenska politika giblje v točno določenih okvirjih in da zanje nima posluha. Reforme uveljavlja le zato, ker je v to prisiljena od zunaj, najbolj pa jo skrbi, kako svoje ljudi pripeljati na ključne položaje. H koritu, na kratko.

Nekateri, morebiti kar večina, so zadovoljni, da je tudi višje sodišče potrdilo sodbo okrajnega in bo Janša moral v zapor. Od tega seveda ne bodo veliko imeli, razen nekega veselja nad tem, da je bilo pravici zadoščeno in da se lopovščina ne izplača.  Janševi podporniki  bodo na drugi strani še bolj napadali ‘krivosodje’, češ da je le izpostava prikritega komunističnega režima, ki še vedno vlada Sloveniji. Kakorkoli noro se to že sliši. Oboji pa bi morali priti do zaključka, da se okoli nobenega politika ne vrti ves svet, in da so na koncu bolj pomembni programi, vrednote in rešitve, za katere bi se naj politiki borili.  Ne smejo biti Janše, Jankovići in Kučani centri, okolih se vse vrti, to morajo biti projekti, za katere menimo, da nam bodo koristili ali kot celotni družbi, ali vsaj kot neki skupini znotraj družbe.

Ali, če odgovorimo Mavru, Janša ni kriv za to, da Slovenci nimamo dovolj služb in da smo premalo plačani, pred sodiščem pa je bil spoznan za krivega in je obsojen na dve leti zapora. To je vse.  Zdaj pa moramo naprej. Brez Janše. Najvsezadnje mi nihče ne bo rekel, da na vsej slovenski politični  desnici ni človeka, ki bi ga lahko nadomestil.

Advertisements