Piše Lojze Peterle na svojem facebook profilu:

V nedeljo sem bil na zlati maši moža, ki z vso resnostjo in predanostjo jemlje svoje meniško poslanstvo. Spoštujem ga in se mu hvaležen.

Zlatomašni pridigar se je odločil, da bo ob tej priliki razodeto resnico prenesel tudi na politično področje. Svetoval nam je, naj volimo stranko, ki ima predsednika v zaporu, če nočemo biti v grehu.

Najprej me je imelo, da bi na glas zaklical – “Gospod pater, ne tu in ne tako.” Spomnim se, da smo krščanski demokrati ob prvih demokratičnih volitvah sprejeli sklep, da ne bomo plakatirali po cerkvenih stavbah.

Po maši me je nekaj ljudi vprašalo, če bom kaj reagiral. Nekateri niso verjeli, da so prav slišali. Govoril sem tudi s kandidatom stranke, ki ni bila priporočena. Potem sem se vprašal, komu naj pišem, če bi že pisal. Janši gotovo ne, ker te pridige ni naročil. Nadškofa nimamo ne v Ljubljani, ne v Mariboru. Naj pišem volilni komisiji?

Prišel sem do spoznanja, da nima nobenega smisla, da kam pišem. V tej deželi se besede stekajo v gluho lozo, zlasti če so na strani načel in kriterijev.

S tem zapisom se ne opredeljujem do Janše in vsega, kar se njemu in njegovi družini dogaja, to sem storil že drugje. Ker se imam kot laik za del Cerkve, želim, da moja Cerkev dobro razlikuje, kaj gre Bogu in kaj cesarju. Tako bo najbolj koristila tudi tistim, ki se jim godijo krivice.

Trinajstega julija, če bo vse po sreči, bom šel na volitve. Volil bom stranko, ki je pridigar ni priporočil. (Oglasil bi se tudi, če bi jo!) In ne bom živel z zavestjo, da sem storil greh.

Na žalost se zdi, da se je celo med nekatere duhovnike naselila miselnost, da je edina možna izbira na volitvah SDS. Še več, bati se je celo, da kateri še celo ne verjame, da sta NSi in SLS le udbovska projekta, s katerima se skuša onemogočiti edinega politika, ki lahko reši Slovenijo. Lojze Peterle ima seveda prav. Cerkev ni mesto za takšne pozive.

Advertisements