Ko sem včeraj na lokalni mariborski televiziji spremljal predvolilno debato, sem se še enkrat več zavedel, da so politki ljudje, ki ne znajo reči ne vem. Kakršnokoli že vprašanje, vedno vam bodo postregli z odgovorom. Zdaj, ali je Slovenija tako majhna in problemov tako malo, da lahko imajo mnenje o vsem, ali so tako zelo sposobni, da lahko predelajo neverjetne količine informacij, ali pa tu in tam blefirajo, da pred volivci ne bi izpadli kot nevedneži.  Bolj se mi zdi, da slednje.

Težava predvolilnih kampanj, s kakršnimi smo soočeni, je da je na voljo zelo malo časa in neustrezen format, ko neka vodilna osebnost odgovarja na velik razpon vprašanj. Novinarji, rumeni ali ne, skušajo v kakšni uri ali malo več obdelati čim več tem in ker je kandidatov veliko, ima vsak na voljo zelo omejen čas.  Prav zato pridejo do izraza dobri govorci, takšni, ki se ne zmedejo hitro, so hitri v reakcijah, tu in tam duhoviti in ki znajo postreči s kakšnim podatkom, da so videti bolje pripravljeni. Do izraza pridejo ljudje, ki o vsem vedo nekaj, ali se vsaj znajdejo in odgovorijo tako, da veliko govorijo in malo povedo, s čimer zabrišejo svoje neznanje.

Ampak, je to neznanje na nekem področju, s katerim se kandidat, soočen z eno minuto in neljubim vprašanjem, mora soočiti tako, da izpade, kot da le nekaj ve, res tako hudo? Mar ne bi bil boljši odgovor, da kandidat o tem ne ve veliko in da so za to temo v stranki pristojni drugi ljudje? Da pravnik veliko ve o delovanju pravosodnega sistema, veliko manj pa o obnovi cest na Koroškem?  Bojim se, da to res  ni tako hudo, a tako izpade med državljani in še bolj med novinarji in komentatorji, ki bi neznanje na nekem področju, tisti strašni ne vem, obesili na veliki zvon.

Kakšna je rešitev? Sprememba formata predvolilnih soočenj. Če zdaj kandidati odgovarjajo na velik razpon vprašanj, bi bilo bolje, če bi imeli soočenja, ki bi se posvetila ožjim temam, s čimer bi prišli na svoj račun strokovnjaki v političnih strankah, ki bi lahko potem o eni temi debatirali dlje in z več podatki. S tem bi se tudi pokazalo, koliko ljudi za odgovorna mesta ima kakšna politična stranka. Namreč, vse lepo in prav če ima stranka spodobnega kandidata za predsednika vlade. Ko manjka podstat sposobnih ljudi, s katerimi bo ta predsednik vlade izvajal svoj program, kakšnih uspehov ne gre pričakovati.

 

 

 

Advertisements