Koalicijska pogajanja se nadaljujejo s svojimi manjšimi in večjimi zapleti in političnimi spletkami, kakršnih so naši stari politični mački očitno mnogo bolj vajeni, kot novinec na sceni, Miro Cerar. Ker ima ta v Državnem zboru zelo veliko poslancev in štiri pogajalske partnerje, ni dvoma, da bo na koncu sestavil koalicijo. Od tega, kdo v tej koaliciji bo in katera ministrstva bo dobil, bo odvisno, kakšnen politično gospodarski odtenek si bo ta nadela. SD v vladi, več poudarka na socialnem, NSi v vladi, več poudarka na zagonu gospodarstva in liberalnih reformah, DeSUS v vladi, manj možnosti za novo pokojninsko reformo in več govora o upokojencih.

Na mestu je opozorilo. Slovenska politika se že vse od osamosvojitve v svojih rešitvah giblje v dokaj zakoličenih okvirih gradualizma, ko gre za spremembe in zaščite interesov nekaterih skupin znotraj družbe. Nič čudnega ni, da ni mogoče speljati zdravstvene reforme, preprečiti čudnega mešanja zasebnega in javnega. Tudi ni nič čudnega, da se ohranjajo povezave med gospodarstvom in državo, pri čemer ni zadostnega in primerno učinkovitega nadzora. Še več je tega, česar se vladajoča politika v tej državi skorajda nikoli ne dotakne in se skoraj gotovo tudi tokrat ne bo.

Čeprav je slišati visokoleteče besede, moramo biti skeptični. Želeli bi bolj učinkoviti javni sektor, manj birokracije, nagrajevanje pridnih in kaznovanje lenih, zmerno zmanjševanje števila zaposlenih in več opravljenega z manj ljudmi, ki so bolje plačani in bolj učinkoviti. Do zdaj se je vsaka oblast tega lotevala silno nespretno in nič kaj veliko dosegla. Pripišimo to kar nepoznavanju delovanja podsistemov, ki se jih niso znali lotevati drugače, kot da so v skrajni sili porezali proračunska sredstva in potem upali, da se bodo ti podsistemi že sami uredili. Tu in tam je zaradi tega prišlo do prave katastrofe.

Želeli bi nižje davke, a tega nikar ne pričakujte. Po vsej Evropski Uniji se nadaljuje manija boja proti proračunskim primanjkljajem, česar ob minimalni gospodarski rasti in brez višjih prihodkov v proračun ni mogoče doseči samo z rezanjem proračunskih sredstev. Pol javnega sektorja ni mogoče odpustiti, ne da bi povzročili revolucijo, ukinitev socialnih pomoči bi povzročila isto, policije tudi ne morete ukiniti, itd… Rezati je mogoče le do neke meje in tudi politiki se tega zavedajo. Saj nočejo končati kot v Ukrajini. Zato po drugi strani ohranjajo visoke davke ali uvajajo nove. Davek na nepremičnine bomo zatorej v Sloveniji že še dobili, le da bo tokrat bolje pripravljen in potem uveljavljen. Pri tem bo ta davek dobil vso podporo Unije. Kakor s pokojninsko reformo, ki je prvič padla, bo tudi v tem primeru drugič manj opozicije, ker se bodo ljudje manj pripravljeni boriti. Mnogi bodo postali apatični, ko bodo videli, da politična oblast, tokrat zamenjana, nadnje prihaja z minimalno popravljenim zakonom.

Miro Cerar je politični novinec in njegova stranka prav tako. Vsi parlamentarci so novi. Ko bodo na ključne položaje postavljali svoje ljudi, če jih seveda sploh imajo, bodo le ti soočeni z delovnim področjem, ki ga ne obvladajo do podrobnosti. Največja stranka nove koalicije se bo morala najprej še marsikaj naučiti. Zavoljo tega nikar ne pričakujete hitrih odločitev, drznih reform. Ne, najmanj pol leta se bo naredilo zelo malo. To je eno. Drugo je, da bodo novinci naleteli na državo pod seboj, ki se je v preteklih letih dobro naučila boriti za svoje pravice. Vsaka agencija se bo predstavila za nujno potrebno in bo od nekod izbrskala še zakonsko podlago za svojo delovanje. Vsaka šola bo potrebovala več zaposlenih in denarja, prav tako vsako sodišče, vsak center za socialno delo, vsaka policijska postaja. Prišli bodo s poročili o svoji preobremenjenosti in nezmožnosti sprememb. Če svojega ne bodo dosegli zlepa, bodo pa novi vladi vrgli kakšno poleno pod noge. In ker bodo mnogi v tej vladi neizkušeni, bodo za takšna polena zelo ranljivi. Na kratko, zelo težko bo karkoli spremeniti.

Pričakovati je tako, da bo nova vlada delovala podobno kot prejšnji dve, lahko da še slabše zaradi neizkušenosti svojega voditelja. Njene možnosti delovanja bodo bolj omejene, kot si marsikdo predstavlja in spotikala se bo med številnimi ovirami, tu in tam pa zabeležila kakšno zmago v obliki dobrega popravka zakona, spremembi delovanja kakšne institucije, zmanjšanja birokratskih ovir in podobno. Le ne pričakujte velikih stvari. Ne, že če bo viden majhen napredek, bomo lahko srečni.

Advertisements