Ruski mediji poročajo in ukrajinski priznavajo, da je velika skupina ukrajinskih vojakov, ujetih v južnem kotlu med rusko mejo in uporniškimi enotami, pred boji pobegnila v Rusijo. Ruski mediji trdijo, da je teh vojakov 438, več kot sto, pa se jih je želi vrniti v Ukrajino, kjer jih utegnejo pričakati obtožbe dezerterstva.

Državljanjska vojna v Ukrajini se nadaljuje in riše se nam nekaj vzporednih zgodb. Za oblast v Kijevu najbolj boleča je zagotovo tista ob meji z Rusijo, kjer so izgubili ogromno sil, ki so obkoljene in obstreljevane preprosto ostale brez streliva. Da ti vojaki rešitev iščejo v Rusiji, državi, ki jo v Kijevu obtožujejo ne le za vojaško pomoč upornikom, ampak celo za čezmejno obstreljevanje, je, če verjamemo njihovi propagandi, najmanj čudno. Ruska država je vendarle zlovešči hegemon, proti kateremu se upirajo svobode željni Ukrajinci, vsi motiviriani, da pošast končno odslovijo s svoje zemlje. No, v resnici Ukrajinci niti približno niso tako navdušeni nad vojno in ne vidijo te grožnje, saj sicer ne bi bilo protestov proti mobilizaciji, s katero oblast skuša pokrpati izgube tako zavoljo padlih in ranjenih, kot tudi zavoljo številnih dezerterjev. Ukrajinske oborožene sile so se v tej vojni izkazale za zelo slabo pripravljene, kar je posledica dveh desetletij slabega vodenja države pa tudi notranjih nasprotij. Zagotovo vsi vojaki in oficirji ne vidijo smisla v napadih na lastno prebivalstvo, ki želi zaživeti v samostojni državi, kar je posledica nasilne odstranitve bivšega predsednika Janukoviča in pojava skrajnežev s pogledi na zgodovino in prihodnost države, ki se ne skladajo s tem, kar si želi rusko govoreče prebivalstvo.

Med prebivalstvom na obeh straneh meje obstaja dovolj sorodnosti, da je jasno, da v resnici ta vojna ne koristi ne eni, ne drugi strani, ampak predvsem drugim svetovnim silam, ki iz Ukrajine želijo ustvariti novo kolonijo uperjeno proti staremu sovražniku, ali vsaj prpadlo državo, ki le temu ne more veliko koristiti. Zaradi te sorodnosti tudi ni tako zelo težko ukrajinskim vojakom prestopiti meje z Rusijo in tam poiskati zatočišče. Tam niso vojni ujetniki, saj med državama ni vojne, ampak navadni begunci, ki želijo ubežati spopadom.

 photo ukrvrus_zpscd4e1686.jpg
Ukrajinski vojaki v Rusiji

Da ukrajinski vojaki v tako velikem številu prestopajo mejo v Rusijo, je dokaz za številne laži propagande zahodnih centrov moči. Očitno je, da so ruski uporniki mnogo bolj motivirani kot ukrajinske oborožene sile. Spomnimo se le poročil izpred nekaj mesecev, po kateri so se mladi Ukrajinci množično javljali v oborožene sile. Iz tega v resnici ni bilo nič. Prav tako se izkazuje, da je oblast v Kijevu pripravljena s težkim topništvom streljati po lastnem prebivalstvu, medtem ko ruske oblasti očitno ne streljajo ukrajinskih vojakov, ampak jih pričakajo s hrano, vodo in nastanitvijo. Kar je, če dobro premislimo, tudi razumljivo, saj je Rusiji mnogo bolj v interesu ohraniti vsaj nekaj dobrih odnosov z Ukrajinci, medtem ko recimo ZDA niti malo ni pomembno, koliko te topovske hrane umre na bojiščih, le da so izpolnjeni njihovi interesi.

Kar ne pomeni, da je Rusija v tej igri kakšna dobra vila, ki ji je mar samo za dobrobit ljudi. Je imperialna sila, ki ščiti svoje interese in v vojno investira prostovoljce in tehniko, brez katere bi uporniki bili v slabšem položaju kot so. Po drugi strani kljub trpljenju ljudi, ki jih podpira, noče neposredno posredovati in jih rešiti. Vladimir Putin in ljudje okoli njega so se očitno odločili, da jim ustreza državljanjska vojna, ne pa zasedba ozemlja, kakor se je to zgodilo na Krimu.

Usoda južnega kotla je le ena izmed zgodb v tej vojni. Ukrajinske sile so skušale z veliko ofenzivo presekati osrkbovalne poti med največjima uporniškima mestoma Luganskom in Doneckom, pri čemer kaže, da so doživele silovit poraz. Kljub temu, da uporniško ozemlje slikajo kot presekano na dvoje in svoje sile v južnem kotlu kot povezane z ostalimi, to ne ustreza resnici. Mar se ne bi ukrajinski vojaki raje kot v Rusijo, če ne bi bili obkoljeni, podali na ozemlje, ki ga nadzorujejo sami? Po drugi strani so v okolici Donecka uspele doseči napredek, zaradi česar je napad na samo mesto lahko le vprašanje dni, če se bodo našle dovolj velike sile za takšno operacijo. Obleganje in prodor v milijonski Doneck se lahko potem spremeni v tragedijo najevčjih razsežnosti, s številnimi civilnimi žrtvami.

Ukrajinske oborožene sile imajo na svoji strani tako premoč v tehniki in številu vojakov, a so slabo vodene in pripravljene, zaradi česar jih bolj motivirani uporniki še vedno držijo v šahu. Ravno zaradi tega državljanjske vojne še ni konec, saj niti ruska pomoč v prostovoljcih in opremi, kakršna že ta pač je in dokazov, da je ogromna pač nimamo, ne bi mogla ustaviti ukrajinskih oboroženih sil, če bi te bile motivirane, izurjene in logistično zadovoljivo podprte. Klub temu pa ne gre zanikati osnovnih razmerij moči, ki so v veliko korist ukrajinskih oblasti. Dolgoročno lahko upornike reši le neposredno rusko vojaško posredovanje, ali zlom ukrajinske države. Oboje je možno. Kremelj, kaže da računa na slednje.

Advertisements