Od napada Huseinovega Iraka na Kuvajt in posledične intervencije ZDA in zaveznikov, je minilo skoraj četrt stoletja in zdaj se pripravlja že tretja vojna.

Teroristični napad Al Kaide na ZDA enajstega septrembra 2001 je v tek pognal dogodke, ki so trinajst let pozneje na severozahodu Iraka in severovzhodu Sirije do neslutene moči pripeljale islamske skrajneže, prav tiste, proti katerim so se ZDA borile v okviru vojne proti terorizmu. A ko so strmoglavile dolgoletnega diktatorja Sadama Huseina, da bi prevzele nadzor nad to nafte polno in strateško pomembno državo, so v Iraku odprle vrata rojstvu mnogo hujše pošasti. Pošasti, ki je šele zdaj dobro pokazala svoje zobe in za katero se zdi, da resnično ni druge rešitve, kot vojaško posredovanje. A za razliko od Sadamovega Iraka, ta Islamska država ni sestavljena iz demoraliziranih vojakov, ampak fanatičnih borcev, od katerih so mnogi prišli celo iz ZDA in Evrope. Prav tako se ti ljudje že kar nekaj časa borijo v vojni v Siriji, nekateri so si bržkone nabrali izkušnje že prej v boju proti ameriški zasedbi Iraka, še kakšen je morebiti prišel iz Libije, kjer se je, ironija usode, proti Gadafijevemu režimu boril s podporo zahodnih letalstev. Na kratko, posredovanje v Iraku se lahko konča tragično.

Razmere so takšne, da ni več dobre izbire. Vse s seboj nosijo velika tveganja. Posredovanje ali stanje ob strani, v vsakem primeru lahko umre še zelo veliko ljudi in teroristi začnejo ogrožati cilje v Evropi in ZDA. Da o samomorilskih napadih in množičnih pobojih v regiji niti ne govorimo. A kdo je temu kriv? Glavni del krivde bi morale prevzeti ZDA, ki so z nedomišljeno vojno arogantno skušale sredi Bližnjega Vzhoda ustvariti svoje oporišče, ne da bi prav razumele razmere na terenu. Al Kaide pred njihovim prihodom v Iraku skorajda ni bilo, s padcem starega režima pa je prišla. Stara nasprotja med šiiti in suniti so oživela in država je postala bojišče med Iranom in Saudsko Arabijo. Zdaj se sooćamo z državo ekstremistov, ki se širi na ozemlju Sirije in Iraka.

Še huje je. Tudi v Libiji so skrajneži zelo močni in država je v razsulu, spopad med Iranom in Saudsko Arabijo za prevlado ne pojenja, Gaza je še vedno odprta rana, Egipt se je vrnil v obdobje diktature in skrajneži tam čakajo svoj čas, v Afganistanu pa bo slej ko prej nastopil čas umika tujih vojakov in tedaj lahko pričakujemo povratek Talibanov. Vojna proti terorizmu je uspela naplaviti množice teroristov. Bin Laden je očitno zelo dobro vedel, kaj počne, ameriški strategi pa nekoliko manj.

Advertisements