Ne verjamem, da je glavni vzrok gospodarskih težav Slovenije propad vrednot. V gospodarski krizi smo se znašli zaradi zunanjih vzrokov, država na periferiji, odvisna od zunanjih trgov, z gospodarstvom zadolženim in nepripravljenim na prihodnost, s preveliko državo, prav tako nepripravljeno na šoke. Če okoli nas ne bi bilo krize, bi seveda veselo rasli naprej, ne da bi vedeli, da je karkoli narobe, le zaostajali bi za drugimi za kakšno odstotno točko rasti BDP. Kriza je uvožena, mi sami smo jo le še malo poglobili.

Kljub temu pa je z našim vrednostnim sistemom nekaj hudo narobe. S poštenostjo, pridnostjo, resnicoljubnostjo, moralno pokončnostjo, sprejemanjem odgovornosti za lastna dejanja. Le kako drugače razložiti podporo in uspešnost treh politikov, ki nam na lokalni in državni ravni krojijo usodo. Eden je v zaporu, že obsojen, drugi ima veliko ovadb, ena sodba zoper njega pa je na Višjem sodišču padla, tudi tretji se otepa ovadb. Njihova imena poznamo. Janez Janša, Franc Kangler, Zoran Janković. Eden, z zaporno kaznijo, celo hodi v Državni zbor, kot da bi bil čisto normalen poslanec ljudstva. No, dela ljudstva zagotovo, saj so mu na voltivah tudi namenili svoje glasove.

Zanimivo, da te tri politike ne moremo kar obtožiti, da so s svojim delovanjem gospodarsko uničili državo in mesti. Oba župana, ne glede na sovražne kritike, ki pri nas niso sposobne videti nič pozitivnega na ljudeh, katerim nasprotujejo, sta Maribor in Ljubljano po dolgih letih stagnacije povzdignila. Ljubljana in Maribor dandanes sta pač lepša, kot sta bila pred desetletjem. Prav tako sta oba župana pokazala kar nekaj vizije, četudi se z njuno vizijo seveda marsikdo ne strinja. Moralno sporna politika sta se tako na drugih področjih izkazala, zaradi česar tudi podpora. Jankoviću kaže na novo zmago, a tudi Kangler se lahko pohvali s kar nekaj podpore in bo močan tekmec Andreju Fištravcu. To potem, ko so ga množice s protesti skorajda nagnale z mesta župana. A demokracija se izkazuje na svobodnih in poštenih volitvah. Po drugi strani je Janševa vlada le uresničevala nasvete od zunaj, da mora čim bolj krčiti državno porabo, da bi se rešila zadolženosti, kar se ni končalo najbolje. Po drugi strani o prvi Janševi vladi ne moremo trditi, da bi bila povsem zanič, kar se gospodarstva tiče. Rast je tedaj bila visoka.

Volivci seveda tehtajo svoje odločitve, eni bolj, drugi manj modro. Odločanje skozi strankarsko zaslepljenost je najslabše, saj pogosto nima nobene zveze z uresničevanjem interesov teh volivcev. Prej gre za čustveno navezanost, razen pri tistih, ki so pri koritu. Na žalost imamo v Sloveniji kar lep odstotek takšnih, strankarsko zaslepljenih. Drugi tip volivca očitno daje večji podarek svojim interesom, kot moralni čistosti, če se lahko tako izrazim. V primeru Jankovića in Kanglerja je temu očitno tako. Mnogi so presodili, da se je bolje ne spraševati o očitkih na njih račun, jih spregledati in bolj nagraditi, če ima mesto nov stadion ali gondolo na bližnji hrib. Takšno razmišljanje ni povsem skregano s pametjo, ni pa ravno lepo in nam je v dokaz, da mnogi ob tehtanju med sposobnim, a z madeži polnim in poštenim, a ne preveč sposobnim politikom, raje podprejo prvega.

Advertisements