Čeprav ZDA in zavezniki že dalj časa izvajajo letalske napade v Iraku, od pred kratkim pa še v Siriji, skrajneži iz samoimenovane Islamske Države še naprej napredujejo. V Siriji, na sami meji s Turčijo, jim zmago v mestu Kobane še preprečujejo kurdski borci, a zdi se, da je le vprašanje časa, kdaj bodo zlomljeni. Ker Turčija ne dovoljuje prihoda kurdskih okrepitev in morebiti celo posredno podpira skrajneže, da bi se znebila čim več kurdskih nasprotnikov, je njihova usoda skorajda že zapečatena.

Da, to je realna politika v vsej svoji brutalnosti.

Medtem se iraške vladne sile še vedno umikajo in so nasprotnika spustile že do samega predverja Bagdada. Pomislimo, kaj to pomeni. Malodane teroristična organizacija, sposobna hladnokrvno pobiti na stotine iraških študentov in razoroženih vojakov, ki ženske svojih nasprotnikov prodaja v sužnost, je pred tem, da vstopi v prestolnico Iraka. Po podatkih iraških oboroženih sil, skrajneži nadzirajo že 80% pokrajine al-Anbar. Še huje, ko širijo svoje lovke, zavzemajo oporišča iraške vojske in pridobivajo vedno več modernega orožja.

Nič se ne smemo tolažiti z odločnimi napovedmi iraških oblasti, da bodo Bagdad obdržale. Tako so govorili že prej, ko je šlo še za Mosul, Tikrit ali Hit in vsa ta mesta so padla. Iraške oborožene sile so očitno popolnoma nesposobne pravega boja.

Kar zahodne sile in druge v regiji, ki jih podpirajo, postavlja pred težko vprašanje: v Irak poslati kopenske sile ali ne ali pa se sprijazniti z obstojem nove državne tvorbe, ki ne priznava starih meja.

Advertisements