Tudi Cerarjeva vlada nadaljuje z delom prejšnjih. Lovi uravnotežen proračun, da bi si zmanjšala breme dolgov, pri tem pa ogroža gospodarsko rast, ki je v zadnjem času končno malo višja. Nižja potrošnja in nezaupanje v prihodnost prineseta gospodarstvu več težav, kot koristi, sploh, ker evro območje raste zelo počasi in ne moremo izključevati dolgoletnega lebdenja med recesijami in nizkimi rastmi. Staviti vse na izvoz je zato lahko račun brez krčmarja.

In kako se Cerarjeva vlada loteva krčenja proračunskih izdatkov? Podobno, kot so to počele vlade že prej. Kar z rezanjem povprek. Jasno je, da morajo upravitelji javnega sektorja vedno težiti, da z manj ljudmi in z nižjimi stroški naredijo čim več in s tem služijo državljanom. A to pomeni, da morajo ti upravitelji poznati delovanje javnega sektorja, vseh njegovih podsistemov, od policije do sodstva, zdravstva do šolstva, do zadnje upravne enote. To pomeni, da morajo imeti vizijo razvoja, sposobnost reform, ki bodo zagotovile, da bodo ti podsistemi delovali bolje in bodo ljudje zaposleni v njih bolj zadovoljni, sploh pa bodo zadovoljni njihovi uporabniki. Toda za kaj takšnega je potrebno znanje, česar ne ljudje v tej, niti v prejšnjih vladah, nimajo.

Najbolj preprosto je tako zmanjšati stroške in breme pritiska prenesti na žrtve tega rezanja. Za to ni potrebno veliko premisleka, preprosto zamrzneš napredovanja ali znižaš denar za prevoz, ali celo za kakšen odstotek znižaš plače. Posledica  je seveda slabše delovanje, saj je že v osnovi ubita vsaka želja po večjem trudu in napredovanju. Dejansko od ljudi zahtevaš, da bodo z manj denarja, brez možnosti napredovanja, delali vedno več, z vedno manj zaposlenimi in sredstvi.

Še huje, zaradi nerazumevanja delovanja podsistemov, se lahko zgodi, da vam politični upravitelji javnega sektorja breme nižanja sredstev odstopijo kar podsistemom samim, zaradi česar se lahko zgodi, da vodilni tam sebe zaščitijo in udarijo po tistih najnižje na lestvici. Nič čudnega, če na koncu kratko potegnejo navadne medicinske sestre, čistilke, tehnično osebje in podobni. Medtem ko na vrhu nikoli ni možnosti za nižanje števila zaposlenih, je spodaj, daleč od milosti, to vedno mogoče.

V preteklih letih smo doživeli nižanje sredstev namenjenih javnemu sektorju, nismo pa imeli niti ene prave reforme, ki bi omogočila bolj racionalno delovanje. To je razumljivo samo, če se zavemo, da politične elite, ki nam vladajo, v resnici muči hudo nepoznavanje države pod njimi. So površne in nesposobne, sploh pa nepripravljene karkoli resnično spremeniti. Poglejmo si le vodilno stranko vladajoče koalicije. Mar kdo res verjame, da imajo ti ljudje razčiščeno, kaj v resnici hočejo narediti in kako do tega priti? So mar mesece in mesece študirali delovanje vseh podsistemov javnega sektorja, da bi na koncu prišli na dan z reformnim paketom, ki bi za posledico vsaj v nekaj letih imel manj zaposlenih, a teh bolje motiviranih in učinkovitih? Ne, še normalnega političnega programa niso bili sposobni proizvesti. Od takšnih ljudi pričakovati poglobljeno poznavanje razmer bi bilo iluzorno.

Da bi karkoli spremenili, potrebujete najprej politično stranko, ki ni ustvarjena samo za prevzemanje oblasti, ampak tudi za vladanje. Potrebujete dovolj veliko maso ljudi, izmed katerih lahko črpate spodobne strokovnjake, ljudi, ki bodo potem sposobni že dolgo pred volitvami pripraviti uresničljive politične programe, ki bodo do potankosti poznali vsako področje, katerega se bodo lotili, se pravi od dna do vrha, do zadnjega centa in kako je porabljen. Potrebujete tudi ljudi, ki lahko takoj zasedejo položaje in uresničevati program. Še več, morate imeti tudi pripravljene predloge, ki vam bodo omogočili, če boste imeli večino v Državnem zboru,  sprejeti ustrezno zakonodajo in izvesti potrebne reforme. Samo tako lahko proračunske izdatke namenjene za javni sektor zmanjšate na pravi način. Tako, da boste znižali breme za davkoplačevalce, ne da bi pri tem povzročili še dodaten nered. Samo tako lahko pridete do tega, da debirokratizirate državo in delujete bolj učinkovito.

Nikar pričakovati, da bi se kaj takšnega lahko kmalu zgodilo. Ne, varčevali bomo, tisti ki že tako imajo zelo malo, bodo najbolj tepeni, na pravih mestih pa se bo še vedno zaposlovalo, vsi bodo nezadovoljni, ves sistem bo deloval še slabše, denarja v državni blagajni še vedno ne bo dovolj in gospodarstvo bo še vedno preveč obremenjeno.  Nič novega torej.

Advertisements