Je. Ampak le, če se zamenjajo vladajoče elite in če pride do večje demokratizacije. Ljudje, ki nas vodijo zdaj, so se namreč v preteklih letih izkazali za nesposobne Unijo potegniti iz gospodarske krize, kaj šele, da bi iz nje naredili omembe vredno silo. Še več, bolezen gre še dlje, do samega vrha.

Dnevnik:

Juncker je bil skoraj dve desetletji premier majhnega Luksemburga in je nadzoroval rast te danes druge največje finančne industrije na svetu, po velikosti takoj za ZDA, ki je postala davčno središče za najmanj 340 glavnih multinacionalk ter investicijskih skladov s skupaj skoraj tremi bilijoni evrov neto premoženja.

Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev je minuli teden javnosti razkril, kako se več sto multinacionalk že vrsto let poslužuje skrivnih davčnih dogovorov v Luksemburgu in si na ta način znižuje davke na dobičke, zaslužene v drugih državah. Efektivna davčna stopnja je bila zanje celo zgolj 0.25-odstotna, države, kjer dejansko služijo denar, pa niso dobile ničesar.

“Lahko bi rekli, da je Juncker naredil svojo državo bogato, tako da je jemal iz žepov drugih držav, vključno s tistimi iz Evropske unije, ki jim naj bi v skladu s svojim mandatom sedaj služil,” so v nedeljskem uredniškem komentarju zapisali pri Bloombergu in dodali, da bi Juncker “evropskemu projektu najbolje služil tako, da bi odstopil”.

Lahko od takšnega človeka pričakujemo kaj dobrega? Dvomim.

Advertisements