Delovanje pravosodnega sistema ni podvrženo kritiki, pogosto razdiralni, samo v Sloveniji. Ko padejo velike zadeve, ki imajo ogromno medijsko pozornost, se javnost zna razdeliti na tiste, ki odločitev sodišča podpirajo in tiste, ki verjamejo v krivdo obtoženih, a ne obsojenih, kljub tej odločitvi. Lahko je tudi obratno, ko je nekdo obsojen, a del državljanov verjame, da je to posledica napačnega sojenja ali celo politične zarote. Ljudje so razdeljeni tudi, ko gre za višino izrečene kazni.

Državljani so seveda upravičeni do svojega mnenja. Toda delovanje pravosodnega sistema in spoštovanje njegovih odločitev, se pravi, da nihče z nasiljem ali političnimi pritiski ne skuša spremeniti te odločitve, je osnova delovanja moderne civilizacije. Je osnova stabilnosti družbe, kjer državljani iskanje pravice prepustijo za to določenim institucijam. Če bi namreč vsak pravico skušal doseči sam, z lastno močjo, bi to vodilo do nasilja na nesluteni ravni. Anarhije pa si nihče ne želi.

Zelo problematično področje, kjer institucije, ki niso del sodstva, kaznujejo tiste, za katere obstoji sum spolnega nadlegovanja, so v ZDA univerze. V zadnjih letih se veliko govori o epidemiji posilstev in o tem, da so univerze najbolj nevaren kraj za ženske. Zaradi tega so te zelo občutljive, ko se pojavijo obtožbe. A namesto, da bi ženske šle na policijo, se pogosto zgodi, da deluje univerza in izključi osumljenega študenta. Zaradi tega se pojavlja tudi vedno več tožb s strani študentov, ki so se soočili s takšno obtožbo, a niso nikdar bili obsojeni.

Nekateri menijo, da je posilstvo tako specifičen zločin, prav tako spolno nadlegovanje, da pot skozi pravosodni sistem ni več ustrezna, da je treba ženski, ki koga obtoži, verjeti na besedo. In kaznovati obtoženega. To je seveda zelo nevarno razmišljanje, saj negira pravosodni sistem, kjer vsak velja za nedolžnega, dokler mu ni dokazana krivda. Zagotovo je takšna pot za ženske, ki so bile deležne nadlegovanja ali posilstva, sila težka, a druge poti v resnici ne more in ne sme biti,

Če gremo še dlje, lahko namreč končamo v družbi, kjer bodo posamezniki pravico jemali v svoje roke, ko bodo rekli, da sodišča niso učinkovita, da sami že vedo, kdo je kriv in bodo ustrezno delovali. Do linča potem ni več daleč. Pa tudi, v takšni družbi bi kmalu prišlo do oboroževalne tekme, ko bi se vsak, v strahu za svoje življenje, skušal najbolje pripraviti na napad drugega. Cilj ne bi bili samo krivi, ampak tudi povsem nedolžni, takšni, po krivici obtoženi, drugačni, moteči za okolico.

Pravosodni sistemi tega sveta so bolj ali manj učinkoviti. Imajo svoje napake. Nenehno jih je treba posodabljati, da se prilagodijo zahtevam časa. Brez njih seveda ne moremo.

Advertisements