Ko so evropski predstavniki spoznali, da je Janukovič tik pred podpisom pogodbe z Rusi, so se odločili za še zadnji poskus. ‘Glej, Viktor,’ so mu rekli.’ Če boš podpisal z nami, ti na prostost ni treba spustiti Julije Timošenko.’ Da bi mu ponudili denar, s katerim bi lahko Ukrajina prebrodila krizo in neizogibno rusko kaznovanje, jim še na misel ni prišlo.

Članek v Spieglu – Kako je EU zaradi Ukrajine izgubila Rusijo, je poučen predvsem zato, ker nam prenaša pristne besede udeležencev. In te nam povedo veliko.

Če je kje dokaz vse nemoralnosti politike evropskih elit, je to pripravljenost žrtovati ukrajinsko političarko, ki so jo poprej spremenili v simbol nove, proevropske Ukrajine. Da bi imeli Ukrajino v svojem taboru, bi preprosto pozabili na vse svoje prejšnje zahteve po izpustitvi Timošenkove. Človekove pravice ženske, ki so jo poimenovali za plinsko princeso in v katere popolno nedolžnost lahko vsaj malo dvomimo, bi potisnili v ozadje.

Vse je v denarju. Kot trdim že vse leto, se je Ukrajina zaradi slabega vodenja v preteklih dveh desetletjih v letu 2013 znašla v sila neugodni situaciji. Njen demokratično izvoljen predsednik, Viktor Janukovič, ne ravno biser poštenja in sposobnosti, je v takšnih razmerah naredil edino, kar je znal. Šel je iskati denar, da bi se rešil in s tem Ukrajino. Ker doma denarja ni imel kje vzeti, je imel le dva naslova: zahod in Rusijo. Janukovič nikoli ni bil Putinov človek, kot so ga želeli prikazati zahodni mediji, ampak je bil navaden zmikavt, ki je skušal sedeti na dveh stolih in ohranjati neodvisnost. Kakorkoli, najprej je potrkal na evropska vrata, a tam je dobil predvsem obljube in malo konkretne pomoči.

‘Štefan, če podpišemo, nam boste pomagali?’ je Janukovič na srečanju s komisarjem za razširitev in politiko do evropske soseščine, Stefanom Fulejem, prav prosjačil. Zaželenga odgovora ni dobil, pač pa arogantno proti vprašanje o tem, od kod mu številke o škodi za Ukrajino, če podpiše sporazum. Lahko si mislimo, kako je bilo takšnemu nenačelnemu politiku, kot je Janukovič, ko se je poniževal in prosil za pomoč v denarju, a je ni dobil. Ko je vedel, da ga bo sporazum z EU stal položaja, da bo cena za Ukrajino previsoka. In vidimo lahko tudi, kako okrutna je evropska politika, ki ji ni mar za posledice njenih odločitev in ni pripravljena odvezati mošnjička niti takrat, ko je to nujno potrebno. Na drugi strani Vladimir Putin v Moskvi ni bil tako zadržan in je Janukoviču ponudil čez deset milijard evrov pomoči in nižje cene plina. Le kaj bi naj Janukovič naredil?

Od tistega podpisa je potem šlo vse samo navzdol. Ukrajina je uničena, na tleh, del je pobegnil v Rusijo, del se upira, gospodarstvo se sesuva, deležna je najbolj trdih varčevalnih ukrepov, ki v še večjo bedo potiskajo množice.

Kar manjka v članku v Spieglu, je vloga ZDA in ameriška globalna strategija ohranjanja prevlade. Ko je Janukovič podpisal sporazum z Rusijo, ker je zanj to bila edina realna možnost, so ZDA začele odkrito in prikrito podpirati nemire, ki so pripeljali do strmoglavljenja predsednika in potem do državljanjske vojne. Za ZDA uničena Ukrajina ni velik problem, saj z več uničenja, z globljim sovraštvom, pride večji vpliv v Kijevu in večja možnost, da ga spremenijo v svoje vojaške oporišče usmerjeno proti Rusiji. Zaostrovanje odnosov med Rusijo in EU pomeni tudi, da bodo države članice EU v prihodnje bolj pripravljenje poslušati ameriške nasvete in ukaze. Sploh, ker je na stari celini tako malo pripravljenosti plačevati za lastno obrambo, medtem ko imajo ZDA dobro razvit vojaško industrijski kompleks.

Priča smo kriminalni nesposobnosti EU elit, z nemško kanclerko Angelo Merkel na vrhu. Če so hoteli pridobiti Ukrajino, bi jo morali biti pripravljeni tudi plačati. Cena ne bi bila nizka, saj ta država ni nobena nagrada, ampak prej breme. A kupili bi jo lahko in s tem preprečili njen propad. Toda da bi to naredili, bi se morali odreči svoji destruktivni politiki, kakršno izvajajo tudi znotraj EU, naproti Grčiji npr. Se pravi, odreči bi se morali zahtevam po brutalnem varčevanju in reformah, ki uničujejo še zadnje ostanke socialnih držav, ter odšteti nekaj deset milijard. Odreči bi se morali tudi podpori nasilnim protestom, ki so državo razbili na dva dela. Toda raje kot to, so šli po ameriški poti, kot pohlevne ovce, ki jih volk pelje proti neljubi usodi.

Da je stvar še hujša, niti zdaj, ko je Ukrajina na tleh, ni premikov k večji pomoči. Zahteve, ki zvenijo zelo podobne zahtevam trojke v Grčiji, ostajajo enake, ne glede na to, da zaradi tega utegne priti do nove revolucije in zamenjave trenutnih oblasti s čim mnogo bolj radikalnim. S skrajnimi nacionalisti, na primer.

Advertisements