Po nemških mestih se zbirajo množice in protestirajo proti islamizaciji zahoda. Gibanje Pegida, slednje je kratica za ‘Domoljubne Evropejce proti islamizaciji zahodnega sveta’, je le še en odraz več, globokih težav zahodnega sveta. Ali kot je napisal nekdo, Pegida je napačen odgovor na pravo vprašanje. To pa vprašanje pa se glasi, zakaj nam gre tako slabo.

Jasno je, multikulturalizem, kakor je zasnovan, ne deluje. Kar imamo, je družba getov, več različnih skupnosti znotraj držav, ki živijo ena mimo druge. Turki v svojem getu, Maročani v svojem, Poljaki v svojem, večinsko prebivalstvo pa se z večanjem odstotka priseljencev vedno bolj spreminja v le še eno od skupnosti. Namesto asimilacije, razpad. Namesto nacionalnih držav, večnacionalne. Namesto skupnih vrednot, različne. Toda bilo bi napačno strah pred tujci, pred spremembami, imenovati za glavno vprašanje, na katerega bi morali odgovarjati. Nacionalizem smo poznali v preteklosti in ga bomo tudi v prihodnosti in z radikalno različico se da ustrezno spopasti. Večja težava je v tem, da živimo v svetu, v katerem prevladujoče politične, gospodarske, medijske, intelektualne elite, niso sposobne ponuditi ustreznih odgovorov vedno večjemu številu ljudi. Na kratko, živijo v svojem svetu, ki se ne stika več s svetom večine.

Ogromno mladih ljudi ne vidi več pozitivne prihodnosti, nima upanja. Vladajoče elite jim niso sposobne dati vizije razvoja, razen površnega materialističnega blagostanja, ki pa ne prinaša sreče in še to bogastvo lahko dosežejo le, če so zmagovalci v tekmi na vrh. Večina je poražencev, sploh vedno več mladih moških, katerim izginjajo tradicionalna industrijska delovna mesta in za ženskami zaostajajo v izobraženosti. Nikar se slepiti, da na vrhu še vedno prevladujejo moški. Ti so povsem drug razred, kot vaš navaden tip iz predmestja nekoč industrijskega mesta, slabo izobražen, nezaposlen ali zaposlen na delovnem mestu z nizko plačo, zasvojen z video igrami in pornografijo. Svoj čas s prijatelji zapravlja za pijančevanje, ne za izobraževanje. Na drugi strani imate ženske samohranilke, ki se morajo zanašati na socialno državo, da skrbi zanje, ker odsotni očetje njihovih otrok niso več sposobni plačevati preživnine. Imate ogromen odstotek mladih ljudi, ki nimajo skoraj nič delovne dobe, čerpav so dobro izobraženi, ki morajo živeti pri starših, da sploh preživijo. Imate družine, kjer oba starša komaj prideta iz meseca v mesec, ker prejemata minimalne plače, se pravi, revne zaposlene, ki z grozo razmišljajo o času, o bodo morali v pokoj in bodo prisiljeni živeti še z manj. Še bi lahko našteval vse izključene skupine, ki se uvrščajo med poražene v tekmi za vedno več bogastva, a to bi zavzelo preveč prostora.

 photo pegida_zps5a4d0bbd.jpg

29% Nemcev podpira proteste

To je recept za porast alternativ. Nekateri se gredo borit za IS, drugi protestirajo proti tujcem, tretji za vse krivijo feminizem. Prevladujoči mediji in politične, intelektualne elite, teh ljudi ne morejo več spremeniti, ker so se ti že zdavnaj naučili, da jim lažejo v svojo korist, da jih zlorabljajo za svoje cilje, da skušajo utišati vsako drugačno razmišljanje. Razliko med tem, kar vsakodnevno bruhajo mediji in razni strokovnjaki in med tem, kar misli vedno več ljudi, lahko vidite med teksti v medijih na spletu in komentarjih spodaj. To sta dva različna svetova. Vse kar prevladujočim medijem še ostane, je fasada, s katero prikrivajo resnično stanje. Upanje, da bo utišanje različnih alternativ, od Sirize na levi, Marine le Pen na desni, islamskih skrajnežev nekje pri vhodu v pekel, anarhistov in libertarcev, ohranilo status quo. Da bodo z dovolj vpitja večino na volitvah prepričali, naj podprejo iste stare politične sile, ki vladajo že tako dolgo. Da bodo z napadi razgnali množice tistih, ki zahtevajo drugačno prihodnost.

Toda to ne more uspevati v nedogled.

Ne napadati drugače misleče, ne glede na to, kako radikalno drugačna mnenja imajo, ampak poslušati in skušati popraviti stanje, da se bes ne bi povečeval, je odgovor. Z Islamsko državo ne moremo sodelovati, moramo jo uničiti, vsekakor, ampak zavedati se moramo tudi, da je ta združba nastala tudi zato, ker so naši voditelji ustvarili pogoje za njihovo krepitev. Spremeniti moramo torej zunanjo politiko, ki cele države spreminja v ruševine. Ravnati moramo tako, da toliko muslimanov ne bo mislilo, da so resnično žrtve križarskega pohoda in da je celo plemenito iz Evrope odriniti v Sirijo ali Irak in se tam boriti. Za tujce ne smemo zapirati meja, a po drugi strani moramo narediti vse za asimilacijo in vključitev tistih, ki prihajajo. Ljudje se morajo mešati med seboj, se spoznavati, sodelovati, ne pa sovražno zreti drug na drugega. Pridno delo mora biti nagrajeno, ne glede na to, kdo ga opravlja, diskriminacije ne sme biti. Na vrednotah, ki so zaslužne za uspeh zahodnega sveta, moramo vztrajati. Na svobodi, enakopravnosti. Zagotoviti moramo pogoje, da bo velika večina posameznikov zmogla najti svoje mesto v svetu, da bo imela zaposlitev in tudi dovolj sredstev za človeka vredno življenje. Da bodo ljudje imeli dostojanstvo in se ne bodo bali prihodnosti. Da bodo lahko delali na večjih projektih, kot samo na zadolževanju za naslednje počitnice na morju. Da se ne bodo bali, v kakšnem svetu bodo živeli njihovi otroci.

Advertisements