Ta karikatura pove veliko o tem, kako nekateri, če ne večina, Rusov, vidi dvoboj med Rusijo in zahodom. Pove nam veliko o ideologiji, pogledih na svet in globokih razpokah, ki vodijo do konfliktov na ravni držav.

 photo reu_zpsyjvigjz8.jpg

Sicer gre za moje subjektivno opažanje v preteklem letu, ko se je propagandni stroj v Rusiji zagnal do polne mere (na zahodu se demonizacija Rusije in Rusov nikoli ni ustavila), a če bi moral dati splošno oceno, bi rekel, da je v ruskem svetu, ki ga ne smemo enačiti samo z mejami ruske države, nastala podoba konservativne Rusije, ki se bori z dekadentnim, sprevrženim zahodom. Ta oznaka dekadence še najbolj velja za države Evropske Unije.

Kje bolj, kot pri lanskoletnem izboru za pesem Evrovizije, je bilo možno videti vso zaprepadenost vzhoda nad nedoumljivo izbiro zahoda. Res je, avstrijska bradata gospodična, je veliko glasov dobila tudi z vzhodne strani, ampak z vidika bolj konservativne Rusije, tiste, ki voli Vladimirja Putina ali komuniste in se požvižga na manjšino liberalcev, je bil to dokaz propada zahoda. Kaj je to one, se je vprašal marsikateri ruski tviteraš, hkrati pa se čudil, kako da ne more zmagati kakšna bolj mična gospodična. Kaj je narobe z Evropejci tam na zahodni strani? Se jim je čisto zmešalo? Čustvo, ki ga je delilo in ga še deli tudi zelo veliko prebivalcev zahoda. Nekaj, kar je zelo pomembno za razumevanje podpore številnih zahodnjakov politiki Vladimirja Putina.

Pred zimskimi olimpijskimi igrami v Sočiju, ko so se že kazali obrisi večjega napada na ruske interese v Ukrajini, so zahodni centri moči za svoje cilje zlorabili LGBT skupnost. Na podlagi zakona, ki ga podpira velika večina Rusov, so to državo naslikali kot nazadnjaško silo, ki homoseksualce malodane v živinskih vagonih vozi na uničenje v Sibirijo. Čeprav razmere seveda niso tako slabe in bi se bilo bolj modro ozreti kam drugam po svetu, kjer je mnogo hujše. A višji interesi delajo svoje.

Napadi lahko privedejo do zacementiranja že obstoječih razlik. Napadeni ljudje namreč pogosto niso več pripravljeni na dialog. Opozarjanje na pravice istospolno usmerjenih se zazdi kot le še en napad več, ki ima za cilj uničenje. In le norec bi poslušal sovražnika, ki mu želi le vse najslabše. Posledica, na eni strani se vidijo kot zaščitnike zdravorazumske, normalne družine, drugo stran pa obtožujejo, da forsira propad vseh tradicionalnih vezi.

Na zgornji karikaturi imamo na eni strani mešanico pravoslavne tradicije in sovjetskega ponosa, mešanega z vojaško tehniko. Na drugi strani imamo nacizem, dva homoseksualca, ki se poljubljata, droge. Na eni angela, na drugi hudiča. Na sredini stoji Ukrajinec, ki se mora odločiti med tema dvema poloma.

Če smo že pri nacizmu: ni le ruska medijska propaganda kriva tega, da mnogi Rusi verjamejo, da se v Ukrajini borijo z nacizmom. Po Ukrajini res korakajo skrajni prostovoljski bataljoni, ki se kitijo z nacističnimi simboli in ki verjamejo, da je bila Sovjetska Zveza med drugo svetovno vojno na napačni strani, njihovi ideološki predniki pa na pravi. Veliko je poročil, da se v Ukrajini na strani oblasti borijo številni pripadniki skrajnih desničarskih gibanj.

Dovolil si bom z nekaj besedami orisati ideologijo, ki ta čas prevladuje v Rusiji in v ruskem svetu, ki se širi tudi na vzhod Ukrajine pa še kam. Gre za konservativnost, mešanico med pravoslavno in sovjetsko tradicijo. Rusija je imperij, ki je zavrgel carje in politične komisarje, a ima na vrhu še vedno močno osebnost, brez katere je težko karkoli narediti. Zelo pomembne so religija, tradicionalne vrednote, vojaška moč. V osnovi, pravoslavni križ in rdeča zvezda na novem ruskem bojnem letalu. Ljudje se spominjajo slave časov Romanovih in rdeče armade v drugi svetovni vojni. Slovesnost ob otvoritvi lanskoletnih zimskih olimpijskih iger v Sočiju, je bila lep prikaz te mešanice. Država je zelo pomembna. Pomembna je tudi civilizacija, ki se, to je vedno bolj očitno, razlikuje od zahodnega sveta.

Res je, nikoli ne smemo posploševati. Ne moremo kar vseh posameznikov na enem geografskem področju ali glede na pripadnost določeni religiji ali narodnosti, vreči v en koš. To napako zelo radi delamo, ko ocenjujemo muslimane, kakor da v kakšnem Egiptu, ne bi bilo tudi veliko liberalcev, ali celo nemuslimanov. Toda po drugi strani ne moremo zanemariti prevladujočih pogledov na svet, ki še kako krojijo tudi delovanje držav, kot tudi njihovih oblasti. Po eni strani se na javnost vpliva od zgoraj navzdol, po drugi strani pa se na oblast pritiska tudi od spodaj navzgor, da ne govorimo o tem, kako so posamezniki vpeti v družbe, iz katerih izhajajo. V Rusiji, na primer, obstaja močan pritisk na oblast, da se bolj odločno vmeša v vojno v Ukrajini. Številni prostovoljci se sami odpravljajo borit v Doneck in Lugansk in preklinjajo rusko oblast, ker tja ne napoti vojske.

Če se bodo razmerja med zahodom in Rusijo v prihodnje še zaostrovala, bomo videli še mnogo podnobnih karikatur. Propaganda bo delala z vso paro. Že zdaj pa lahko vidimo smeri razvoja propagande. Zahodno že dobro poznamo: Rusi so zapit, propadli narod, gospodarski in vojaški palček, ki ogroža svojo okolico, neresna, nazadnjaška država, kjer nič ne deluje, vodena s strani novodobnega Stalina. Ruska, po drugi strani, bo delovala podobno kot zgornja karikatura.

Advertisements