Na tem blogu sem že večkrat pisal o nevarnosti države nadzora, ki lahko vdira v zasebnost posameznikov, bodisi da gre za kamere na vsakem koraku, sledenje finančnim transakcijam, branje elektronske pošte in spremljanje dejavnosti na spletu, prisluškovanje telefonskim pogovorom, branje navadnih pisem ali delanje seznamov, kaj si sposojajo v knjižnjicah. Z razvojem novih tehnologij je možnost za nadzor, kakršnega si niti George Orwell ni mogel predstavljati, vedno večja. Da je vse skupaj za oblasti še lažje, veliko storijo ljudje sami, ki z veseljem delijo vsako najmanjšo podrobnost iz svojega življenja. Za to, kar se objavlja na facebooku ali twitterju, so prej včasih potrebovali cele legije vohunov s prisluškovalnimi napravami.

Nevarnost vzpostavitve policijske države popolnega nadzora nad življenji državljanov je velika. Lahko si le predstavljamo teror, ki ga bi  povzročala zlonamerna oblast, ki bi zasledovala svoje državljane, jih za vsako kritično misel metala v zapor ali ubijala in posegala celo v njihove domove, kjer bi jim odvzela še zadnje zatočišče.

Toda v zadnjem času se sprašujem, ali vseprisotnost snemalnih naprav in tesna medsebojna povezanost množic na spletu, ni lahko tudi garant za prevlado demokracije nad strahovlado majhne elite. Nove tehnologije so lahko tudi darilo tistim, ki se borijo za svobodo in pravičnost, ne le tistim, ki bi jih zlorabljali za ohranjanje svoje vladavine.

Za ZDA vemo, da v njihove zapore najde zelo visok odstotek njihovih temnopoltih državljanov. Policija je svojo uporabo nasilnih prijemov, tudi usmrtitev, vedno opravičevala, češ da so se kriminalci upirali, bili nasilni in podobno. Kdo bi si zavoljo tega mislil, da je nekaj narobe s temnopolto populacijo v ZDA, da je resnično bolj nasilna, celo pokvarjena. Mislil bi si celo, da je upravičena militarizacija policije, ki je vedno bolj podobna notranji vojski, saj veliko svoje opreme tudi dobiva iz vojske. Vendar pa se zadnje čase pojavlja vedno več posnetkov, ki policiste postavljajo na laž, ki kažejo, da so pripravljeni ubijati neoborožene in šibke in da njihovemu sadizmu skorajda ni meja. Tega nam ne razodevajo toliko tradicionalni mediji, ampak se posnetki širijo po spletu, zaradi česar jih je potem težko ignorirati. Seveda je res, da pravih posledic za policiste skorajda ni, a zavest med ljudmi, da je nekaj narobe, se krepi. Dolgoročno lahko prav ta zavest privede do potrebnih sprememb v delovanju ameriške policije in spremembi le te v bolj miroljubno in ljudem naklonjeno organizacijo.

Tudi varuhe reda je potrebno nadzorovati, še bolj pa razne nadzornike, skrite po temnih sobah obveščevalnih služb.

Morebiti bi bilo dobro represivne organe države podvreči mnogo večjemu nadzoru, jih prisiliti, da se vsak njihov postopek snema in je potem tak posnetek lahko uporabljen na sodišču. Za to bi bilo treba spremeniti zakonodajo, seveda. Ne le, da se za svojo močjo ne bi mogli skrivati pripadniki represivnih organov, tudi navadni državljani, ki kršijo zakone, ne, saj bi njihova dejanja lahko videli vsi državljani. Zavedam, da je tudi v takšnem ravnanju kar nekaj nevarnosti, je pa to vsekakor dobra tema za premislek. Da bi v prihodnje imeli resnično demokracijo, ne oligarhijo s fasado demokracije, okrepljeno z militarizirano policijo in vseprisotnimi obveščevalnimi službami, moramo razmišljati, kako tehnologijo uporabiti tako, da koristi tudi večini državljanom, ne le majhni eliti.

Advertisements