Franjo Štiblar v Mladini.

Zategovanje pasu je samo politična krinka za egoistične interese bogataške elite.

Oligarhija za fasado demokracije stroške krize prelaga na ramena davkoplačevalcev, predvsem pa na ramena revnega in srednjega sloja. Napake vladajočega razreda prelagalcev denarja, ki ne proizvajajo ničesar otipljivega, morajo plačevati medicinske sestre in majhni podjetniki, učitelji in armade brezposelnih. Kar je še hujše, tiste ki delajo, bodisi v javnem, bodisi v zasebnem sektorju, na nižjih položajih, se imenuje za lenuhe, tiste, ki samo pobirajo smetano na vrhu pa za ustvarjalce, ki jih je treba nenehno nagrajevati.

Trošila in zadolževala se je bogataška elita zgornjega enega odstotka, ceno za njeno lakomnost pa plačuje preostalih 99 odstotkov prebivalstva, najbolj od vseh socialno ogroženi, v manjši meri pa tudi srednji razred. Gre za bančno in podjetniško krizo elite, ki je dobro zakamuflirana prešla v krizo javnega dolga. V prvem koraku se je gospodarstvo zalilo z ogromnimi količinami denarja. Ko je balon počil in so bile banke prevelike, da bi jih pustili propasti, je dolgove zasebnih finančnih institucij in velikih podjetij prevzel državni proračun. Zaradi tega je v proračunskih izdatkih zmanjkalo prostora za socialo – za pokojnine, štipendije, socialno podporo za brezposelne. Takšno reševanje krize je pomenilo veliko prerazdelitev od 99 odstotkov prebivalstva v korist enega odstotka bogate elite in s tem povečanje neenakosti v družbi.

Dobro branje.

Advertisements