Ankete javnega mnenja se pogosto zmotijo in ta je le ena sama. A kljub temu nam kaže pomemben trend na slovenski politični sceni. SDS ostaja tam, kjer je vedno, s trdno bazo, ki je ne premakne nobena afera. Cerarjeva instant stranka izgublja na podpori, ker preprosto nadaljuje s politiko prejšnjih vlad, se pravi s poskusi znižanja proračunskega primanjkljaja, privatizacije državnega premoženja in s kozmetičnimi reformami tu in tam. SD kot socialna demokracija ostaja ujeta v koaliciji, kjer mora sprejemati kompromise, zaradi katerih pri številnih svojih tradicionalnih volivcih ne more zgledati dobro. Zavoljo tega so vrata Združeni levici na široko odprta

RTV Slo:

Po anketi Dela imata Združena levica (ZL) in SDS 9–odstotno podporo pri volivcih, medtem ko je bila stranki SMC-ja ob njeni prvi obletnici izmerjena najmanjša podpora, 7,6-odstotka, kar jo po priljubljenosti med volivci uvršča na tretje mesto.

SMC-ju sledi SD s sedmimi odstotki, NSi podpirajo štirje odstotki vprašanih, DeSUS 2,6 odstotka in ZaAB 0,3 odstotka. Anketa Dela je zaznala izrazito večjo podporo zunajparlamentarnemu SNS-u, ki ga podpira 2,3 odstotka anketirancev. SLS podpira 0,6 odstotka vprašanih, kar je bistveno manj kot v prejšnjih anketah. PS ima 0,4-odstotno podporo, DL pa 0,2-odstotno.

V preteklosti smo videli uspeh instant strank, kar se lahko v prihodnosti zopet ponovi. Združena levica to ni, ima namreč dobro definirana stališča, zaradi katerih se ne more prodajati vsem, kakor je to lahko pred volitvami počel Miro Cerar, ki je pred volivce postavil lep, prazen kozarec, v katerega so potem ti lahko nalivali vse, kar so želeli, ne da bi vedeli, kaj jim bo na koncu v resnici postreženo. Na tak način se da v Sloveniji uspeti. Vprašanje, če se da uspeti z bolj radikalno levičarskimi stališči. Sploh, če znotraj Združene levice prevlada Iniciativa za demokratični socializem, ki ponuja alternativo ne le starim obrazom, ampak celotnemu politično gospodarskemu sistemu, v katerem se lahko nenehoma pojavljajo tudi novi obrazi, a se zaradi tega nič radikalnega ne spremeni.

Pred naslednjimi volitvami nas lahko doleti še ena nova stranka, s še enim rešiteljem, ki se bo kazal kot sredinski politik, pri katerem se ni treba bati, da bi se zgodilo res kaj radikalnega. Tukaj je namreč resnični problem Združene levice. Namreč, da ponuja alternativo, ki se lahko izkaže za uspešno, ali pa za neuspešno. Tudi slepim mora biti jasno, da bi zmaga takšne stranke za posledico imela vsesplošen napad na Slovenijo, s katero bi skušale evropske elite uničiti še en klon Sirize in s tem preprečiti, da se konča njihova prevlada. Še več, podobno se bo zgodilo tudi v Sloveniji, ko Luka Mesec ne bo več prisrčen fant, ki pove kakšno bistro, ampak resnična nevarnost za sistem, kakršnega imamo.  Višja bo podpora v javnosti, bolj verjeten bo vsesplošen napad, s katerim se bo ZL skušalo predstaviti za populističen nesmisel in uničiti njihove vodilne obraze. Mediji, okuženi z ekonomskim liberalizmom, bodo pri teh napadih vodilni, še več polen pod noge pa bo letelo s strani SD, ki v tej vojni očitno izgublja. Tako zelo, da obstaja resnična možnost, da na naslednjih volitvah ostane zunaj Državnega zbora.

Soočena z napadi z vseh strani, ponujajoč program, ki predstavlja resnične spremembe, se lahko rast podpore ZL hitro ustavi, s čimer se pojavi prostor za še enega rešitelja, potem ko bo Miro Cerar odpisan in ko se bo povečala grožnja uspeha Janeza Janše in njegove SDS.

Advertisements