Islamska država se zdi mnogo večja grožnja, kot je bila bin Ladnova Al Kaida. Če je Al Kaida izvedla največji teroristični napad na ZDA in s tem v pogon spravila ameriško imperialno politiko, ki se je potem znesla nad Afanistanom in Irakom, ni nikoli nadzorovala toliko ozemlja, kot ga zdaj Islamska država. Niti ni bila sposobna pod svoje okrilje privesti toliko skrajnih skupin, pripravljenih prisegati zavezništvo. Zdaj, leta 2015, je pošast terorizma, po vseh vojnah ZDA in zaveznikov, da ga izkoreninijo, še kako živa.

Ne le, da so razmere v številnih državah z večinskim muslimanskim prebivalstvom takšne, da so primerne za gojenje skrajnežev, tudi po Evropi, severni Ameriki in Rusiji je v modi odhajanje na krizna žarišča, da bi se tam borili v svetih vojnah. Državljanjska vojna v Siriji je naredila ogromno, da je privabila mnoge mlade muslimane, da so poprijeli za orožje. Najprej boj množic proti diktaturi, z grozodejstvi režima, ki se je z vsemi štirimi držal oblasti, potem okrepitev skrajnežev, ki so ugrabili revolucijo. Podobno se je prej zgodilo že v Libiji, ki je zdaj propadla država, za katero se, zanimivo, svetovni mediji ne zmenijo več. V Iraku so nasprotja med šiitsko vlado v Bagdadu in sunitsko manjšino na zahodu države omogočila Islamski državi, da je dokaj na lahko in zelo hitro zavzela velike dele države. V Egiptu lahko vidimo, da je povratek vojaške diktature in preganjanje demokratično izvoljene oblasti, voda na mlin skrajnežem.

Vojna proti Islamski državi ne gre najbolje. Letalski napadi ZDA in zaveznikov ne kažejo veliko uspehov. V Iraku oblasti v Bagdadu ne uspeva, niti z iransko pomočjo, na bojno polje postaviti zadostnih sil za večjo protiofenzivo. Edini pravi uspeh je bilo zavzetje Tikrita. V Siriji je režim izčrpan. Tudi drugod po svetu bolj kot ne kaže, da se IS krepi. Kot sem že zapisal, se bodo v ZDA prej ko slej morali odločiti, ali bodo pustili, da se skrajneži še okrepijo, ali pa bodo posredovali z večjimi kopenskimi silami. Manjše specialne enote so zagotovo že v akciji, a to ni dovolj.

Sam si razlagam, da je krepitev islamskih skrajnežev ne le na Bližnjem vzhodu, ampak tudi po Evropi in severni Ameriki, posledica zamenjave generacij. Očitno je, da je ideologija IS mladim muslimanom mnogo bolj privlačna, kot je bila ideologija Al Kaide. Morebiti so odrasli tudi ljudje, ki so spremljali zahodno vojno proti terorizmu in so videli vso grozo te vojne, od Guantanama do brezpilotnih letal v Pakistanu, od zapora Abu Ghraib do podpore vojaškemu prevzemu oblasti v Egiptu, potem ko je Muslimanska bratovščina zmagala na volitvah. Zavedati se moramo, da so alternativni pogledi na svet zadnje desetletje mnogo bolj dostopni, kot so bili prej, ko so vladali BBC-ji, CNN-i in The New York Times-i. Podobe pobitih muslimanov lažje najdejo pot do mladih muslimanov v Franciji, ki se potem odločijo svoje življenje posvetiti boju z neverniki.

Z Islamsko državo se bomo prej ali slej morali odločneje soočiti, sicer bo terorizma le še več. Še hujša nevarnost kot teroristični napadi po zahodnih državah in na turistične cilje, ki jemljejo svoj davek v krvi, pa je zavzemanje novega ozemlja. Eno so teroristi, drugo skorajda že prava vojska, s kakršno se ponaša Islamska država in s katero ogroža svoje nasprotnike na vseh frontah. To vojsko bo slej ko prej treba uničiti in ozemlje, ki ga nadzoruje, očistiti. Seveda bi bilo najbolje, če bi to storile kar države v regiji, saj so zahodne države storile že preveč napak in škode, ampak bolj kot ne kaže, da temu na koncu ne bo tako. Upamo lahko le, da bo, če bo prišlo do večje operacije zahodnih sil, med voditelji zahodnih držav tudi dovolj odgovornosti, da bodo v prvi vrsti skušali uničiti skrajneže, ne pa le ustvarjati nove kolonije in ropati lokalne resurse. Če bi tako ravnali v Libiji, potem ko so pomagali premagati Gadafijev režim, bi tam zdaj imeli že svobodno in demokratično državo, ki bi lahko bila partner, ne pa propadle države in vir borcev v sveti vojni.

Advertisements