Iz izstopa Dimitrija Rupla in SDS lahko razberemo, da si je večkratni zunanji minister želel vrniti na svoje ljubo mu mesto, če bi se SDS uspelo vrniti na oblast, a je bil ta položaj že dodeljen drugemu.

Intervju z njim v Reporterju, v katerem še enkrat več razdela svoj pogled na svet slovenske politike in na to, kam bi se Slovenija mora usmeriti na zunanjepolitičnem parketu. Tole je po moje popolnoma napačen zaključek:

Nekateri se bodo spraševali, zakaj je vojna v Sloveniji trajala samo deset dni. Prvič, treba je vedeti, da je relativno zgodaj po izbruhu vojne prešlo reševanje iz rok vojakov v roke evropske diplomacije, predvsem pa seveda naše diplomacije, ki se je takrat oblikovala. Vsem je bilo zelo veliko do miru. Ker je šlo za zaključne operacije hladne vojne, se je tudi evropska diplomacija potrudila in se zavedela, da Slovenija ne sodi na območje Balkana.

Bolj verjetno je, da se je Slovenija tako na lahko rešila iz Jugoslavije, ker ni imela večje manjšine, ki bi si zaželela zaživeti v svoji, ali v tuji državi, zaradi česar bi prišlo do državljanske vojne. JLA je že hotela braniti celovitost skupne države, a ker so ji vsi po vrsti, tudi Srbija, zabili nož v hrbet, tega ni bila zmožna storiti in je začela razpadati. V Beogradu so hoteli srbsko vojsko, ki bi jo lahko nadzirali in JLA je bila žrtev tega preračunavanja. Srbiji tudi ni bil potreben noben del slovenskega ozemlja. Posledica je bila, da razen kratkega spopada z že na smrt obsojeno JLA, v Sloveniji ni bilo možnosti za kaj hujšega. Evropska diplomacija pri tem ni imela večje vloge.

Advertisements