Jeffrey D. Sachs o problemu nedelujočih evropskih povezav, preveč vpetih v notranjo politiko držav članic, nesposobnih jasnega in odločnega delovanja:

The EU today operates something like the US under the Articles of Confederation, which defined the US’s ineffectual governing structure after independence from Britain in 1781 but prior to the adoption of the Constitution in 1787. Like the newly independent US, the EU today lacks an empowered and effective executive branch capable of confronting the current economic crisis. Instead of robust executive leadership tempered by a strong democratic parliament, committees of national politicians run the show in Europe, in practice sidelining (often brazenly) the European Commission. It is precisely because national politicians attend to national politics, rather than Europe’s broader interests, that the truth about Greece’s debt went unspoken for so long.

Velika težava, ki jo imamo v Evropski Uniji je, da pogosto ne vemo, kdo v resnici odloča, da še celo nosilci moči ne morejo odločati sami, ampak nenehno prihaja do debat in pogajanj, pri čemer so nekatere države močnejše od drugih, nekatere institucije pomembnejše in tako dalje. V vsej tej zmešnjavi, ko nimamo pravega centra, ki bi ga poosebljal recimo s strani vseh državljanov članic EU izvoljen predsednik s  svojo administracijo, niti ne konfederacije, kjer bi države imele svoje valute in bi jih skupaj držalo le nekaj skupnih področij, kot recimo podobna zakonodaja, prost pretok kapitala in ljudi, ni čudno, da vse poteka tako kot v kakšnem cirkusu zmešnjav. Ta nepopolna, nedelujoča unija je nepripravljena na večje krize in bo takšna ostala tudi v prihodnosti, če ne bo prišlo do potrebnih sprememb. Nujna je odločitev, ali potrebujemo bolj tesno povezavo, ali manj. Evro kot projekt bo težko preživel, če ne bomo imeli tesnejše povezave, saj so nasprotja znotraj evro območja prevelika, sploh pa se zdi nenormalno, da nekatere članice EU imajo skupno valuto, druge pa ne.

Problem Grčije je tudi, da nimamo centralne administracije, ki bi preko svojega proračuna enako plačevala grške in nemške učitelje, portugalske in britanske policiste in tako dalje. Povsod nimamo istih pravil, ki bi zahtevala isto birokracijo. Nimamo niti mehanizmov, s katerim bi iz centra lahko EU reševali kot celoto, tako da zdaj svojo državo rešuje po svoje, ves čas pa prihaja do tekmovanja med posameznimi državami. Nemci skušajo vsem drugim vsiliti svojo izvozno gospodarstvo, čeprav je jasno, da ne morejo vsi biti izvozna gospodarstva z ogromnim presežkom, saj nekdo mora tudi več uvažati.

Evropska Unija in evro nista slaba projekta sama  po sebi. Je pa skrajni čas, da pride do reform. Saj veste, reforme se zahteva od vseh po vrsti, zniževati bi morali plače javnih uslužbencev, višati upokojitveno starost, krčiti pravice zaposlenih in trg dela delati bolj prožen, po vrhu pa še privatizirati vse, kar se privatizirati da, naše skupne hiše pa nihče ne bi reformiral. Ne čudnega odnosa med državami članicami, Evropsko komisijo in parlamentom, ne delovanja ECB, ne statusa predsednika Evropskega sveta.

Advertisements