Telekom posluje z dobičkom. Glede na njihov položaj to niti ne bi smelo biti presenečenje. Neperspektivno podjetje paČ:

Skupina Telekom Slovenije je v prvih šestih mesecih dosegla 104,4 milijona evrov dobička pred obrestmi, davki, odpisi in amortizacijo (EBITDA) oz. sedem odstotkov več od načrtovanega. V drugem četrtletju letošnjega leta pa je bil kosmati dobiček, ob izločitvi učinkov prodaje Gibtelecoma in družbe One, na ravni tistega iz istega obdobja lani, so še razkrili v telekomunikacijskem operaterju.

Na tem primeru vidite, zakaj so privatizacijo začeli (bolj odločno) siliti v času krize. Ker v času rasti tudi podjetja v državni rasti delajo dobiček. V času krize pa je mogoče trditi, da je prodaja nujna in da bo zasebni sektor mnogo bolje upravljal.

S tem ne trdim, da podjetja v državni lasti pogosto niso slabo vodena, sploh v Sloveniji. Da podjetje kot Telekom ni in ne bo služilo za servisiranje dobro povezanih ljudi in da od njihovega uspeha večina slovenskih državljanov ne bo imela veliko. Tukaj se kar strinjam z zagovorniki privatizacije. Trdim pa, da zgodba ni tako črno bela, da je edina rešitev v privatizaciji čim več državnega premoženja, v manjšanju moči države. Sumim namreč, da je bila Slovenija v pripravo seznama in prodajo podjetij prisiljena od zunaj, sicer bi jo finančno zadušili s predragim zadolževanjem. Gre za obsežen projekt zmanjševanja moči države po večjem delu Evrope. V tem boju ne zmaguje demokracija.

Vsaka resna država si mora pripraviti seznam podjetij, ključnih področij, kjer želi obdržati svojo vlogo. Nesposobnost naše države je, da takšnega seznama ni sposobna ustvariti in potem slediti svoji viziji razvoja. Jasno je, da državi ni potrebno nadzorovati proizvodnje toaletnega papirja, recimo, telekomunikacije pa so lahko drugačna zgodba. Ali nadzor poti hrane od proizvajalca do trgovskih polic, s čimer se brani domačo proizvodnjo hrane.

Nikar ne pričakujte, da bo Slovenija kdajkoli imela resno strategijo razvoja. Zadnjih 25 let je pokazalo, da tega nismo sposobni. Vedno bo tako, kot je zdaj. Vse kar se da narediti, je da posamezne vlade skušajo ustvariti razmere vodenja podjetij v državni lasti, ki bodo čim bolj v korist poslovanju teh podjetij in čim manj bankomati dobro povezanih, medtem ko za anvadne državljane ne bo ostajalo nič.

Mnogo bolj pomembno za razvoj Slovenije, kot privatizacija, je priprava takšnih razmer, ki bodo ugodne za investicije. Domače ali tuje. Manj birokracije, primerni davki in tako dalje. V resnici se moramo vprašati, kdaj smo prišli od tega, da moramo v državo privabiti več tujih investitorjev, ki bodo postavili nove obrate, do tega, da moramo za pridobitev tujega denarja prodati tisto, kar že imamo.

Advertisements