Politika delitev na primeru Grčije krasno deluje, zato tudi toliko ljudi po Evropi meni, da so si sami krivi za svoje težave. Saj veste, Grki so leni, so bogatejši od nas, zato naj kar varčujejo, naj končno začnejo delati. Podobno politiko delitev, celo širjenja sovraštva, vidimo tudi vsakokrat, ko pride do zahtev po krčenju javnih sektorjev. Javni uslužbenci so leni, preveč plačani, nesposobni. Gre še dlje. V nekem trenutku tudi navadni delavci postanejo leni, preveč plačani. Človek bi si še mislil, da na koncu delajo samo pripadniki zgornjega odstotka najbolj premožnih. Saj veste, ustvarjalci delovnih mest in bogastva.

Za sočutje v takšnem svetu ni prostora. Bogdan Biščak v Delu:

Nekako še razumem, da povprečen opazovalec grškega dogajanja, bombardiran z ideološko motivirano propagando o lenih in zapravljivih Grkih, spregleda, da milijardnih kreditov ni najemal niti Dimitris Hristulas, upokojeni lekarnar, ki se je samozažgal pod cipreso na trgu Sintagma, v poslovilnem pismu pa grško vlado primerjal s tisto v času nacistične okupacije; niti tisti upokojenec, ki se je razjokal, ker ni mogel do svojih 60 evrov; niti milijoni drugih Grkov, ki – kot nam pove statistika – opravijo največ delovnih ur v EU, precej več kot tudi »pridni« Slovenci.

Ampak ali ta samozažig in upokojenski jok res ne moreta sprožiti v nas sočutja, ob katerem bi nehali razmišljati o tistem funtu mesa, ki da se nam bo izmuznil? Smo se zaradi njega res pripravljeni odreči spoznanju, da je kolektivno kaznovanje – in kaznovanje vseh Grkov, zaradi neumnosti in korupcije njihovih vlad ter njihovih oligarhov, je kolektivno kaznovanje – nevredno civiliziranih družb?

Skratka, da sem Grk, pravim najprej iz solidarnosti do vseh tistih obubožanih in brezposelnih Grkov, ki – v nasprotju z vladami, ki so jih spravile v to stanje, in oligarhov, ki so pospravili dobičke od vseh tistih kreditov – nosijo posledice sporazumov, ki jih EU vsiljuje njihovim vladam.

Posledica tega deli in vladaj sistema je, da tisti, ki trenutno niso na udaru, mislijo, da njih podobna usoda kot vsakokratno žrtev, ne more doleteti. Da so sami pridni in sposobni in da ni primerjave. Tega, da gre pri nenehnih krizah in pri uspehu enih in neuspehu drugih za posledico delovanja sistema, ne pomislijo radi. Potem bi razumeli, da mora vedno biti nekdo brezposeln, vedno nekdo reven, vedno nekdo zadolžen in na robu propada, da tudi, če bi vsi ljudje bili enako zagnani in ambiciozni, vsem ne bi nikoli uspelo. Da nekdo mora biti Grčija, če je nekdo drug Nemčija.

Evropska Unija kot povezava ne deluje. Tudi evro območje ne deluje. V obeh primerih gre za pohvalna projekta, za katera se je vredno boriti,
a brez reform, se bo nadaljevalo obdobje nizkih gospodarskih rasti in zaostajanja za svetovno konkurenco, neenotnost napram problemom zunaj povezav in kopičenje moči pri posameznih članicah, predvsem pri Nemčiji. Če bo šlo tako naprej, bo nastal sistem center – periferija, v katerem bo Nemčija odločala o vsem, drugi bodo le sledili. Samo Velika Britanija naj še zapusti Evropsko Unijo, samo še Španija in Italija naj padeta v podobne škripce kot Grčija, in sistem bo zapečaten.

Gre torej za Novo Evropo. O tem, kako si jo predstavlja Wolfgang Schäuble, nemški finančni minister in arhitekt grškega poniževanja, so v teh dneh pisali nemški mediji. Evroobmočje je po njegovem možno le v skupini držav, ki so blizu Nemčiji. Navaja Avstrijo, Nizozemsko, Luksemburg in Slovaško. Francija je vprašljiva, drugo ni uporabno. Ključni pogoj za spremembo pa je izločitev Grčije.

Bolj kot za razumevanje nemškega vztrajanja pri izločitvi Grčije iz evra je ta zapis zanimiv za vse tiste v Sloveniji, ki menijo, da nam chamberlain-daladierovska politika popuščanja in uslužnosti do Nemčije, ki jo vodi sedanja vlada (tudi prejšnji dve nista bili dosti boljši), lahko pomaga postati del tega novega evroobmočja ali pa nas vsaj zaščiti pred »finančnim waterboardingom«, ki ga doživlja Grčija. Slovenije na Schäublejevem seznamu ni in očitno ji tudi Cerar-Mramorjevo sekundiranje Nemčiji te zaščite ne more zagotoviti. Skratka – Grčija ni edina, ki bo izločena, tudi drugi pridemo na vrsto.

Da, kmalu utegnemo tudi mi biti Grki.

Advertisements