V ZDA se nam več kot leto pred samimi volitvami za predsednika, obetata dve neenaki tekmi za kandidata republikanske in demokratske stranke. Na eni strani ogromno kandidatov, med katere je zašel klovn s presenetljivo močno podporo po anketah javnega mnenja, na drugi strani žalost, kjer kakor da so se vsi prestrašili Hillary Clinton.

Čeprav bo tekma na republikanski strani nepredvidljiva, obstaja velika možnost, da bomo na koncu gledali spopad Bush Clinton. Da, zgodi se lahko, da bosta ZDA 24 od 32 zadnjih let, odkar je leta 1988 zmagal Geoge Bush starejši, vodila le dva priimka, s premorom pod Barackom Obamo. Zgodi se lahko tudi, da bo po prvem temnopoltem predsedniku to mesto zasedla še prva ženska.

O Hillary Clinton ni treba veliko povedati, saj je že dovolj prepoznavna. Bila je prva dama, potem senatorka države New York, neuspešno se je za kandidata demokratske stranke za mesto predsednika ZDA spopadla z Barackom Obamo, bila je državna sekretarka. Prepoznavnosti dovolj, izkušenj tudi. Če bi sodili samo po izkušnjah, bi bila Clintonova odlična izbira za predsednico ZDA. Nič čudnega, če na demokratski strani ni toliko gneče resnično dobrih kandidatov in se ji, vsaj glede podpore v javnomnenjskih anketah, upira le Bernie Sanders iz Vermonta.

Če smo že pri merjenju javnega mnenja, med republikanci vodi Donald Trump in ne, to še ni najboljši pokazatelj, kdo bo na koncu republikanski kandidat. V tej tekmi veliko šteje tudi organizacija, sredstva, ki jih lahko kandidati namenijo za kampanjo, podpora medijev, sposobnost volivce dejansko pripeljati na volitve. Zavedati se moramo, da bodo kandidati skozi proces, boj bo trajal še dolgo, odpadali in njihova podpora se bo selila. Trump že nagovarja določen del volilnega telesa, vendar po drugi strani tudi odbija veliko ljudi. Če bi mu že uspelo dobiti republikansko nominacijo, bi zelo težko dobil glasove žensk in latinoameričanov, katerim se zagotovo ni najbolj priljubil z izjavo, da Mehika v ZDA izvaža kriminalce in posiljevalce. Republikanska stranka ima tako težave z demografijo. Če bi lahko volili le hetereseksualni beli moški, bi z lahkoto zmagovala, tako pa je v predsedniški tekmi veliko odvisno od drugih skupin, ki imajo pač večino. Če republikanski kandidat ni sposoben posegati tudi po teh drugih skupinah, nima veliko možnosti.

Za napovedovanje razpleta tekme za mesto ameriškega predsednika je v resnici še prezgodaj. Toda, ker ta komentar smatram za prvega v seriji mnogih na to temo, si bom dovolil napovedati končni spopad Bush – Clinton, saj sta navsezadnje oba do zdaj vsak v svojem taboru zbrala največ denarja, imata pa tudi odlično prepoznavnost in izkušnje. Zanimivo bo potem čez leto dni videti, ali se bo ta napoved uresničila.

Advertisements