ZDA so  po propadu Sovjetske Zveze  postale edina velika sila na planetu in to obdobje njihove absolutne prevlade je trajalo vsaj dve desetletji. Zdaj, leta 2015, zelo težko govorimo o popolni  ameriški prevladi, kajti gospodarska moč Kitajske je že ogromna, vojaška moč Rusije pa vsaj delno obnovljena, v svetu pa se krepijo tudi druge sile. Toda v tem obdobju resnično ni bilo razlogov, da bi se ZDA počutile pretirano ogrožene in celo zdaj in v bližnji prihodnosti, ne bo prave nevarnosti za invazijo sovražne sile na njihovo ozemlje, razen morebitnega terorizma tu in tam.

Kljub temu se ZDA ves ta čas in tudi zdaj ne obnašajo v skladu s svojo premočjo. Ne, prej izražajo strah, vidijo nove in nove grožnje, s katerimi opravičujejo ogromne izdatke za obrambo, za varnostne in obveščevalne agencije, za svoj imperij vojaških oporišč po svetu, za nove in nove projekte naprednega orožja. Ogrozijo jih lahko Kitajci v vzhodni Aziji ali Rusi v Evropi ali Iran na Bližnjem Vzhodu ali spet kdo drug. Seznam morebitnih groženj, na katere morajo biti pripravljeni, je kar dolg.

Zakaj je temu tako? Razumljivo je, da vojaško  industrijski kompleks išče razloge za svoj obstoj, toda ali je to tudi edini razlog za tako velika sredstva namenjena za vojaško varnostni sistem?

Zelo rad igram strategijo Civilization 5. V tej igri prevzamete nadzor nad civilizacijo, recimo Anglijo in se z drugimi civilizacijami borite za končno zmago. Zmagate s tem, da v vesolje pošljete raketo, da dobite največ glasov v ZN, da s turizmom vplivate na vse civilizacije, da zavzamete vse druge civilizacije ali po točkah. Gradite mesta, razvijate okolico, recimo gradite ceste, kmetijska področja, vlagate v kulturo, v religijo in v razvoj, tako da gradite univerze, templje, muzeje in kar je podobnega. Skozi zgodovino se počasi bližate svojemu cilju dokončne zmage, vedno soočeni s tekmeci. Igra kot igra, bi rekli.

 photo civ5_zpsi2d0pfc9.jpg

Pri igranju  sem opazil nekaj zanimivega. Nekje na začetku igre imam na voljo nekaj mest in mejim na drugo civilizacijo, ki je potencialna grožnja. Razumljivo, razmišljam o morebitni vojni, gradim zidove, proizvajam vojaške enote, jih postavljam na položaje, da bodo v primeru vojne lahko hitro reagirale, itd… V tem času imam na razpolago le nekaj mest, majhno gospodarstvo, večina sveta mi je še neznana. Lahko bi rekli, da ni nič čudnega, če se počutim ogroženo. Če kakšna sosednja civilizacija zasluti, da sem šibek, lahko to izkoristi za napad.

Prihaja do vojn, moja Anglija se razvija dalje, ker že obvladam igro sem med močnejšimi silami v svetu, sosedi, recimo da Francozi, so naredili napako in me napadli, zato sem svoje ozemlje povečal z njihovimi mesti. Anglija je vedno močnejša, toda ali mislite, da zaradi tega vidim manj groženj ali več? Ne, vidim jih vedno več.

Vedno je namreč kdo, na kogar mejim in se moram ozirati, kakšne vojaške sile moram imeti, da bom lahko vodil vojno z njimi. Nastopi trenutek, ko mejim na dve civilizaciji, eno na vzhodu, drugo na zahodu. Torej moram biti pripravljen na vojno na dveh frontah. Namreč, kaj če se povežeta? Medem sem na drugem koncu sveta zgradil nekaj mest in potrebujem mornarico, da ščitim tista območja, prav tako pa mornarico potrebujem, da ščitim trgovske poti. Ker so v igri tudi mestne države, se nenehno borim za njihovo naklonjenost. V igri lahko z denarjem kupujete naklonjenost mestnih držav, ali pa tam izvajate celo državne udare (dandanes jim pravimo barvne revolucije). Pri tem tekmujete z drugimi civilizacijami, ki počnejo enako. Še eno bojišče torej.

Preden se zavem, je Anglija največja sila, ima največje gospodarstvo, največje oborožene sile, toda glej ga zlomka, tudi potrebe po več in več vojaških enotah, s katerimi se lahko zoperstavi potencialnim nasprotnikom je vedno več. Tam bi lahko bil tank, tam bi potrebovali  bombnik, za vsak primer bi bilo dobro imeti več jedrskih raket in tako dalje. Ni ne konca ne kraja. Paradoks je, da občutek varnosti pri Angliji supersili ni nič kaj večji kot pri Angliji, ki obsega le nekaj mest in njen vpliv ne sega dalje od regije, v kateri se nahaja.

Če si močnejši, kot si bil kadarkoli prej, to še ne pomeni, da se počutiš varnejšega kot kadarkoli prej. Bi se ZDA sicer obnašale tako kot se? Nikoli niso bile močnejše, a vendar je tudi strah, in tega lahko začutite v razpravah v njihovi politiki in medijih, vedno večji. Teroristi, imigranti. Rusi, Kitajci, Severni Korejci, vsi kakor da trkajo na ameriška vrata in lahko že jutri upepelijo ZDA. Čist nesmisel, seveda, toda občutek je resničen. Sam si to razlagam z velikostjo imperija, ki ima svoje interese povsod po svetu in zaradi tega dogodki s celega sveta skozi medije pljuskajo v zavest Američanov, skozi poročila obveščevalnih služb pa v zavest vodilnih v ZDA, zaradi česar vidijo ogromno groženj, za katere potem potrebujejo odgovore. Odgovore, ki prihajajo v različnih oblikah, od vojaških posredovanj ali samo krepitev sil, do večanja vpliva v šibkejših državah.

Tako, vidite, končaš s proračunom namenjenim ohranjanju svoje vojaške premoči večjim od večine držav preostalega sveta skupaj. In se še vedno ne počutiš varen.

 

 

 

Advertisements