ZDA so v Sirijo poslale 54 borcev, ki so jih izurile za boj z Islamsko državo in režimom Bašarja al Asada. Da, prav ste prebrali. Ta silna vojska bo ob impotentnem bombardiranju ciljev IS in turškem obračunavanju s Kurdi, ki imajo verjetno najbolj uporabne oborožene enote za boj s skrajneži, zagotovo po kratkem postopku iz Sirije naredila demokratično in svobodno državo, zaveznico zahoda. Če verjamete.

Arabska pomlad je pljusknila tudi v Sirijo in diktatura se je odzvala tako, kot se diktature ponavadi odzovejo, ko se jim bliža nevarnost. Z orožjem je šla nad lastne ljudi. Ne gre podcenjevati želja množic v arabskem svetu po večji svobodi in teorije zarote, po katerih je za revolucijami od začetka stala tuja, ameriška ali izraelska roka, so le teorije zarote. Do nemirov je prišlo namreč tudi v državah, ki so zaveznice ZDA. Je pa res, da so potem v državah, ki so bile nasprotnice, kakor Libija in Sirija, zunanje sile naredile vse, da bi diktature padle. Jasno je, da v želji po boljšem jutri mnogi niso razmišljali, kaj vse jim lahko prinese revolucija. Libiji in Siriji razsulo, Egiptu ponovno vojaško diktaturo.

To je bilo pred leti, zdaj vojna v Siriji divja že lep čas in nič ne kaže, da bi medsebojno mesarjenje kmalu prišlo do konca. Če kaj, so okopi le še globlji. V državi se soočajo ne le režimske sile, liberalni uporniki, razni skrajneži z največjo grožnjo od vseh, Islamsko državo in Kurdi, vmešani so še libanonski Hezbolah in iranski vojaški svetovalci, Turčija še naprej omogoča prihod borcev čez svojo mejo, medtem pa bombardira Kurde, ZDA urijo in oborožujejo upornike, bombardirajo Islamsko državo, zalivske arabske sunitske monarhije se v Siriji borijo proti šiitskemu Iranu, Rusi pa so se odločili, da bolj odločno posežejo v to zmešnjavo.

In potem se kdo sprašuje, od kod te množice beguncev, ki trkajo na naša vrata.

 photo sirbur_zpssw6zgc7a.jpg

Preden začnete peti hvalnice Vladimirju Putinu, da se je postavil v boj s pošastjo Islamske države, raje pomislite na geostrateški pomen tega posredovanja. Rusija v Sirijo preko Irana in Iraka, evropske države so ji na ukaz ZDA prelete prepovedale, dovažajo ne le orožje, ampak tudi vedno več vojakov in tehnike. Gradijo novo vojaško oporišče v Latakiji, tam imajo že bojna letala, morebiti, tega nihče  prav ne ve, ruski vojaki že sodelujejo v bojih. Za Ruse je Sirija pomemben zaveznik, preko katerega lahko povečujejo svoj vpliv  v regiji. Če bi Asad padel, bi ga lahko nadomestila sovražna oblast, ki bi delovala pod taktirko ZDA, s čimer bi Rusija bila s tega območja izrinjena. Še več, pritiski na spremembo režima v Iranu bi se še povečali.

Ne Putin v Siriji varuje svojega zaveznika, bolj kot mu je mar Islamske države. Žalostno, da se po drugi strani zdi, da zahodne sile bolj rušijo režim, kot se borijo proti Islamski državi, zaradi česar mnogi trdijo, da je ta tvorba celo nameren produkt njihove politike.

Pogosto v življenju pridemo v situacijo, ko moramo tehtati večje in manjše zlo. Asadova diktatura ni nekaj, kar bi lahko hvalili, a v Siriji v tem trenutku, ob delovanju zunanjih sil, kaže, da lahko izbiramo le med Islamsko državo in Asadovo diktaturo. Če do zdaj Sirci sami in zunanje sile niso uspele vzpostaviti dovolj močne sile, na katero bi lahko stavili v upanju na bolj svobodno in demokratično Sirijo, jo bodo tudi težko v prihodnje. Saj ne, da tega ZDA in njene zaveznice ne bi bile zmožne, toda mar po vsem tem času kdo še verjame, da so pripravljene v Sirijo napotiti nekaj sto tisoč vojakov in potem za obnovo države nameniti milijarde in milijarde $? Vse kar zmorejo, je le bombardiranje in urjenje nekaj deset upornikov. Uspeha na tak način ne bo.

Ne, pred nami je mračna izbira med Asadom in Islamsko državo. Eden izmed teh dveh igralcev bo na koncu zmagovit, ali pa bo vsaj prišlo do razdelitve Sirije na nekaj novih držav, na kurdska področja, Islamsko državo, Sirijo pod Asadom in mogoče še kakšen del. A prej bi stavil na prvo možnost, da bodo borci Islamske države zavzeli Damask, ali pa bo režim z rusko in iransko pomočjo obračunal s skrajneži, hkrati pa tudi z bolj liberalnimi uporniki. Ti bodo bržkone končali v enem izmed begunski valov, ki prihajajo v našo smer.

Kaže, da se je marsikje že zasidralo prepričanje, da ob nepripravljenosti večjega posredovanja, Asadov režim postaja bolj in bolj sprejemljiv. Navsezadnje pred arabsko pomladjo ni bilo tako velike poplave beguncev iz države, vladal je tudi mir. Bašar al Asad se vedno bolj spreminja v zadnje upanje za zmago nad skrajneži. Noro, a resnično.

Na tem mestu se moramo vprašati, kaj je narobe z voditelji naših zahodnih držav, da so sploh dovolili, da smo tako zelo zašli? So morebiti celo računali, da uničena Sirija ni tako zelo slaba izbira, da je čim več mrtvih in ranjenih in pregnanih v njihovo korist? Ali jih je prej vodila brezobzirna zunanja politika, ki jim bo na koncu povzročila silovit glavobol? Čemu je služilo vzpodbujanje upornikov, če so jih na koncu pustili na cedilu? Zakaj sploh vmešavanje, če je posledica le morje prelite krvi?

Advertisements