V glave številnih je globoko vsajena podoba propadajočega zahoda, ki ga ogrožajo trume barbarov.

Predstavljajte si kraljestvo, kjer je kralj star in senilen, obkroža ga le še nekaj zvestih vitezov, prebivalstvo je večinoma postarano, obzidje, ki jih je dolga stoletja varovalo, je že hudo načeto. Temni se, tam na vzhodu se prižigajo ognji. Prihajajo orki, nepregledne množice pošastnih borcev, z enim samim namenom. Uničiti vse prebivalce kraljestva. In čeprav je prihod strašnih sovražnikov pred vrati, kralj in njegovi svetovalci nočejo videti resnice, le nekaj junakov se zbira, da bi v usodnem trenutku odbili napad sovražnikov.

Zveni kot film, no, ne samo kot Gospodar prstanov, ampak kot vsak drug film postavljen v fantazijski srednji vek. Zveni malo tudi kot zgodbe o turških vpadih, ki so uničili cvetoča kraljestva, kakršno je bilo recimo madžarsko. Zveni tudi kot pohod Mongolov, ki so tako grozovito potolkli ruske kneze. Ti strahovi so tako močni, da veliko, ugibajmo da kar večina, Evropejcev v prihodu ljudi iz Sirije, Afganistana, Iraka, Pakistana, večinoma muslimanov, vidi invazijo, ki utegne končati njihov način življenja.

Narobe je že, da se delimo na mi in oni. Vsi vemo, da če skupaj zbereš deset Slovencev, dobiš nekaj različnih političnih usmeritev, verskih pogledov, pridne in lene, dobre in barabe, in tako dalje. Tako je tudi, če skupaj postaviš deset Sircev ali Afganistancev. Res je, da so jim od otroštva dalje v glavo vcepljali drugačno kulturo in religijo, toda to še ne pomeni avtomatsko, da so vsi pripadniki Islamske države ali bi vsaj radi doživeli njen uspeh. Med njimi se najdejo, ki bi kaj takšnega celo radi, a tudi drugačni, ki so bolj liberalni in ne bi radi živeli v ponoreli teokraciji, ki bi jim zapovedovala, kako se morajo oblačiti in da ne smejo gledati hollywoodskih filmov in piti alkohola.

Res je, da prihod velikega števila drugačnih ljudi s seboj prinaša težave in nevarnosti, sploh še, če integracija šepa. Tega ne gre zanikati. Jasno lahko vidimo, kako se številni mladi muslimani iz evropskih držav podajajo borit v Sirijo in Irak, potem ko njihovim staršem kaj takšnega niti na pamet ni padlo. Tu in tam pride tudi do terorističnih napadov, ki jih zagrešijo muslimanski skrajneži. Dolgoročno lahko ob nedodelanem vključevanju in prevelikem številu prišlekov doživimo tudi izbruhe hudega nasilja v zaprtih skupnostih na obrobjih večjih evropskih mest.  Prav zaradi takšnih nevarnosti je nujno, da države varujejo svoje meje, preprečujejo resnično prevelik prihod tujcev, onemogočajo nastanek zaprtih skupnosti, vlagajo v integracijo in asimilacijo prišlekov, ne pa, da se vse meje kar poruši.

Toda kaj več kot to, tisti grozeči prevzem oblasti s strani muslimanskih skrajnežev, se bo že težko zgodilo. Pomislite, v Franciji, državi z največjim odstotkom muslimanov v Uniji, je teh le do 8%. V Nemčiji, kamor je zdaj namenjena večina beguncev, 5%. Nikjer ni muslimanov dovolj, niti jih v naslednjih desetletjih ne bo, da bi lahko resnično prevzeli oblast. Sploh pa ne v Sloveniji. Zato je pretirana panika preveč, sploh pa razmišljanje v stilu Gospodarja prstanov, da so možje zahoda pred propadom, ker jih ogrožajo muslimanski orki. Begunci, karkoli vam že govorijo, so le ljudje, ne neka invazijska vojska.

Begunska/migrantska kriza ni od včeraj. Ljudje bodo iz območij, kjer ni miru, stabilnosti in blagostanja, vedno prehajali tja, kjer vse to je. Potreben je trezen razmislek, ne čustvene reakcije, sicer se nam lahko zgodi tragedija. Povsem po nepotrebnem.

Advertisements