Rusko vojaško posredovanje v Siriji je v polnem teku, jasni so tudi obrisi strategije koalicije med sirskim režimom, Iranom, libanonskim Hezbolahom in ruskim letalstvom v boju proti upornikom. Hkrati je vedno bolj jasno tudi, da obstaja veliko bojišče, ki vsebuje tako Sirijo in Irak, z Islamsko državo na sredini. Sirija hkrati ostaja velika zmešnjava, v katero se vmešava več tujih sil, od ZDA, Turčije, do Saudske Arabije, uporniki pa so razdeljeni na številne skupine, od bolj zmernih do skrajnih.

Ruska vojaška prisotnost v Siriji ni posebej velika. Letalstvo zadošča za podporo operacijam sirskih kopenskih sil, ki jih podpirajo tudi pripadniki Hezbolaha, libanonske šiitske milice in skoraj zagotovo tudi pripadniki iranskih oboroženih sil, ki ne delujejo le kot svetovalci. Rusi s tem, kar imajo na razpolago, ne morejo ustaviti ne Turkov, ne Izraelcev, ne Američanov, če bi se ti odločili nad Sirijo uvesti prepoved poletov. Rusi imajo v Siriji le štiri prestreznike tipa SU 30. V primeru zaostrovanja, bi morali ali povečati svoje sile, ali pa umakniti svoje letalstvo. Vendar pa je seveda jasno, da bi kakršnokoli zaostrovanje proti Rusom v Siriji lahko prineslo zelo grdo maščevanje le teh kje drugje. Ne smemo pozabiti niti na to, da so ruske oborožene sile sposobne z manevrirnimi raketami napasti sovražne cilje oddaljene 1500 kilometrov, kar so dokazale z napadom na cilje skrajnežev v Siriji s svojih ladij v Kaspijskem morju.

Težko, da komurkoli, ne Američanom, ne Turkom, ne Saudijcem, diši neposreden konflikt z Rusi. Prej bodo sirskim upornikom, zmernim ali skrajnim, pošiljali orožje in s tem skušali zaustaviti ofenzivo režimskih sil. Med tem orožjem se utegnejo razen protioklepnih sredstev kmalu znajti tudi protiletalska, kar bo otežilo predvsem delovanje jurišnih helikopterjev.

 photo j6o0WdeZrPHcg_zpsvlju0xju.jpg
Stanje v Siriji 13. oktobra. Črno IS, rdeče režim, zeleno ‘zmerna opozicija’, rumeno Kurdi.

Rusi v Siriji vidijo samo skrajneže in ne ločujejo med zmernimi, ki jih podpirajo zahod in Saudska Arabija in skrajnimi Islamske države. Zanje je, kakor tudi za Asadov režim in Iran, to vse le sovražnik, ki ga je treba uničiti. Zato ni nič presenetljivega, kako se odvija vojna.

Nobena skrivnost ni, da skušajo najprej zavarovati ključna področja, ki jih še nadzoruje Asad. Rusko letalstvo večinoma bombardira cilje na ali v bližini fronte med režimskimi silami in pripadniki opozicije, ki jo zahodni mediji slikajo za zmerno. V to zmerno opozicijo res spadajo tudi takšni, ki bi jih lahko imenovali za zmerne, a tudi lokalna verzija Al Kaide in podobni kalibri. Ne Asadu, ne Rusom, to ni posebej mar. Sovražnika skušajo potisniti v smeri Idliba, očistiti območje nad Homsom, kjer se še nahajajo, sprostiti povezavo med Damaskom, Homsom, Tartusom, Latakijo in po drugi strani med Homsom in Hamo. V teku je tudi že ofenziva proti Alepu, v kateri bi naj sodelovali iranski vojaki. Šele, ko bo režimskim silam, če jim to bo, uspelo zavzeti vsa ta področja, vključno z Alepom, ko jim bo uspelo zavarovati Damask in področja na meji z Jordanijo, bo nastopil čas za obračun z Islamsko državo

Poročilo France 24 o ofenzivi na Alepo.

Kritiki ruskega posredovanja trdijo, da rusko bombardiranje krepi Islamsko državo v Siriji. Kratkoročno je to seveda res, saj le ti lahko izkoristijo šibkost svojih nasprotnikov v uporniškem taboru, kar že vidimo v poskusih prodora v Alepu. V tem ni nič presenetljivega. Sirska vojska se težko spopade s pripadniki Islamske države, če vmes ostanejo druge uporniške skupine, ki so ji večja grožnja. Rusko letalstvo deluje predvsem v smeri podpore sirski vojski. Po drugi strani bo uničenje uporniških skupin, ki niso IS, svet postavilo pred dejstvo. Ali bo v Siriji preživel režim, ali bo prevladala Islamska država. S tem bo na diplomatskem področju več posluha za ostanek Asada na oblasti, ker bo alternativa pač preveč grozljiva. No, saj tudi z obstojem tako imenovanih zmernih upornikov ne moremo reči, da poznamo alternativo Asadovemu režimu in da bi ta bila kaj boljša od Islamske države.

V naslednjih dneh in tednih lahko pričakujemo nadaljevanje ofenzive sirskih oboroženih sil s podporo iranskih vojakov in pripadnikov Hezbolaha in z ruskimi letalskimi napadi v okolici Homsa, severno od Hame, severovzhodno od Latakije, proti Idlibu, hkrati pa tudi v Alepo. Do zdaj so sirske oborožene sile že dosegle nekaj premikov, z nadaljevanjem pritiska lahko pričakujemo, da bodo ti le še večji. Upornike bo nenehno bombardiranje slej ko prej, če jih ni že do zdaj, načelo tako v tehniki, kot v borcih. Videli bomo tudi, ali se bodo uresničile napovedi, da se bodo v vojno vmešali tudi Kitajci. Poročila so, da so prišli tudi Kubanci, za kar pa še ni pravih dokazov, čeprav to glede na kubansko zgodovino ne bi bilo nič kaj presenetljivega.

Advertisements