Signali, da se bo na severu počasi začelo omejevati dotok migrantov in beguncev, so v zraku že dolgo časa. V resnici ni bilo težko že od vsega začetka te človeške drame napovedovati, da bo naval na obljubljeno deželo Nemčijo slej ko prej prevelik. Da bo v nekem trenutku prišlo do odločitve, da je dovolj in da se mora povodenj človeštva, ki iz kriznih žarišč sveta, kriznih žarišč, ki so jih mimogrede pomagali zakuhati tudi številni evropski voditelji, ustaviti. Da je potrebna ‘trdnjava Evropa’, kakor se izraža avstrijska notranja ministrica.

Ta trenutek, ko bi začeli Nemci ali Avstrijci zavračati nesrečneže, ki trkajo na njihova vrata, še ni nastopil. Kljub temu je odgovorno od slovenske vlade, da se pripravi na najhujši scenarij, ko nam na severu postavijo ograjo, ki jo varuje avstrijska vojska, s pooblastili da strelja na tiste, ki bi želeli prebiti ‘tehnične ovire’ kakor se dandanes reče ograjam, Hrvati pa nam v dobrosedski maniri še kar naprej pošiljajo polne vlake. Za zdaj, razen policistov, vojakov in prostovoljcev, nihče v Sloveniji še ni čutil posebne krize zaradi prehajanja tisočev in tisočev Sircev, Iračanov, Afganistancev, ko pa bi se se vse te množice zgrnile v Slovenijo, ko bi jih bilo pri nas enkrat ujetih 100000 ali še več, bi te posledice hitro čutili. Država bi zanje morala poskrbeti in vsi vemo, da še za svoje ljudi ne skrbi posebej dobro. Ti ljudje, nekaj korakov od dežele njihovih sanj, bi tudi postali nasilni in bi hoteli naprej, prišlo bi do neredov. Ideja o nujni človečnosti do ubogih beguncev bi umrla v ognju sovraštva z obeh strani.

V resnici Miro Cerar niti nima izbire. Ali bo na severni strani nove meje trdnjave Evrope, ali na južni. Modro je, da naredi vse, da v primeru nemškega stop lahko zapre slovensko hrvaško mejo. Da se pripravi. Z ograjo. S kontingenti policistov in vojakov iz drugih evropskih držav. Lepo, če bodo Nemci neskončno dolgo sprejemali vse, ki želijo k njim, potem jih seveda Slovenija lahko še prej prevaža proti Avstriji. Toda, saj veste, prebivalcev držav, ki se nahajajo sredi državljanjskih vojn ali so bedno revne, je zelo veliko. Če jih je že letos v Nemčijo prišlo že milijon, jih lahko pričakujemo še mnogo več. Milijone in milijone. Niti Nemci niso tako bogati, da bi jih lahko nastanili recimo deset ali dvajset milijonov v nekaj letih, evropske solidarnosti pa tako ni, tako da ne pričakujte, da bodo recimo Poljaki Nemcem odvzeli del bremena.

Ko smo že pri EU. EU je projekt političnih elit. Te niso zavrgle evra, tudi če se je pri tem morala zlomiti Grčija in postati malodane država tretjega sveta, te tudi ne bodo zavrgle EU zavoljo nekaj ograj. Navsezadnje nihče državljanom držav članic ne bo omejeval gibanja, blago bo še vedno potovalo sem ter tja. Resnici na ljubo, in ne vem, ali je to tragično ali samo dejstvo življenja, večina državljanov držav članic EU ne bo niti malo občutila posledic ustavljanja migrantskih valov v Evropo. To bodo čutile množice, ki bežijo pred vojnami in revščino in države, ki se bodo znašle pred novo mejo Evrope, hkrati pa bodo to še naprej čutili tisti zadolženi za obrambo te nove meje. EU se bo medtem kot rahlo omejen kolos še naprej opotekala naprej v prihodnost, neštetokrat obsojena na smrt, a še vedno živa. Dokler ne bo temeljite reforme, ki bo iz nje naredila močno federacijo z uporabnimi centralnimi institucijami, ki bodo lahko same tudi o čem odločale, bo ostalo tako kot je zdaj.

Advertisements