Ne, to ni zgodba o norcu, ki je uspel zmanipulirati množice Američanov, to je zgodba o prepadu med svetom elit in medijev in jezno belo Ameriko, ki je že zdavnaj nehala verjeti zgodbam, ki jim jih servirajo.

Potem ko je republikanski predsedniški kandidat Donald Trump povedal še eno krepko, tokrat da bi morali prepovedati prihod muslimanskih imigrantov v ZDA, so se njegovi nasprotniki že veselili posledic. Prav gotovo, so si mislili, bo zdaj njegova podpora strmoglavila, večina ga bo prepoznala kot norega populista, malodane Hitlerja. K temu bo prispevalo nenehno negativno poročanje večine medijev in zgražanje političnih elit. Zgodilo se je nasprotno. Trumpu je podpora le še porasla, tako da ni več nemogoče, da bo ravno on postal republikanski predsedniški kandidat in se za mesto predsednika ZDA spopadel s Hillary Clinton.

Govori Donald Trump neumnosti? Zagotovo. Toda problem, ki ga imajo predvsem ameriški mediji je, da jih velik del prebivalstva ne jemlje več resno. Da jih ima za manipulativne, lažnive, nevredne zaupanja. Da že ima številne alternative, predvsem na spletu in pogovornem radiju. Da jih niti ne potrebuje, kaj šele, da bi jim verjel.

Ko tako kakšna ‘institucija’ med ameriškimi mediji izvede napad na Trumpa, češ poglejte ga norca, nikar mu ne nasedajte, to nima učinka. Mar boš verjel lažnivcu, ko govori, da je nek politik lažnivec? Tako je s podporniki Trumpa. Preprosto ne verjamejo več. Še več, s številnimi bolj radikalnimi stališči se povsem strinjajo. Sploh bela, moška Amerika. Tudi ignoriranje ne pomaga, saj ti ljudje večino medijev, ki so proti Trumpu, uporabljajo le še za tarčo posmeha, vire informacij imajo drugod.

Primer Donald Trump nam kaže na pomembnost verodostojnosti medijev, ki morajo biti v ključnem trenutku sposobni državljanom pojasniti, kdo je in kdo res ni primeren za njihovo podporo. Toda to postane neizvedljivo, če se ti mediji že zdavnaj prelevijo iz varuhov resnice v varuhe interesov elit, v njihove podaljške, pripravljene v trenutku zapraviti vso svojo verodostojnost. Spomnimo se le na vojno v Iraku in na ameriško medijsko prostitucijo tedaj. Tako je še v številnih drugih primerih.

Nič ne pomaga niti, da se ti mediji niti ne trudijo več približati množicam, ki so jih že zdavnaj odbili in jih raje napadajo in se jim posmehujejo, zaradi česar postajajo prepadi le še globlji. Ljudje, kot je Donald Trump, lahko potem jezdijo na jezi in strahovih in pogosto z resnico, ki jo drugi politiki v imenu politične korektnosti raje zamolčijo, pridobijo še več podpore. Morebiti lahko ta pot vodi celo do samega Olimpa ameriške politike.

Advertisements