Slovenska letna gospodarska rast je z 2,5% BDP za evropske razmere nekako povprečna, a vsekakor zelo daleč proč od katastrofalnega padca na vrhuncu gospodarske krize. Stvari se vsekakor popravljajo. Z močnejšim gospodarstvom prihajajo tudi večji prilivi v proračun, s čimer se manjša prepad med prihodki in izdatki. Sploh še, ker vlada za silo zadržuje zahteve po večjih odhodkih, sploh v obliki višanja plač.

Delo:

Primanjkljaj sektorja države se je po devetih mesecih ustavil pri 743 milijonih evrov oziroma pri 2,6 odstotka BDP, je objavil državni statistični urad. Javni dolg pa je ob koncu tretjega četrtletja znašal 84,1 odstotka BDP oziroma 32,1 milijardo evrov.

V istem obdobju lani je primanjkljaj znašal 1,06 milijarde evrov oziroma 3,9 odstotka, torej je letos primanjkljaj precej nižji kot lani.

V prvih treh četrtletjih pa je Slovenija prvič od začetka finančne krize zabeležila primarni presežek – torej presežek oziroma primanjkljaj zmanjšan za izdatke za obresti – v vrednosti 161 milijonov evrov ali 0,5 odstotka BDP. V enakem obdobju lani je Slovenija imela primarni primanjkljaj v vrednosti 190 milijonov evrov ali 0,7 odstotka BDP.

Slovenska država je samo v tretjem četrtletju ustvarila 66 milijonov evrov oziroma 0,7 odstotka BDP primanjkljaja, kar je najmanjši četrtletni primanjkljaj od leta 2008 dalje, poudarjajo na Sursu.

Pada tudi brezposelnost, čeprav je tukaj treba biti previden. Brezposelnost je na 11,7% ali pri 107500 osebah. To je prav tako glede na vrhunec krize mnogo manj. Toda nižja je tudi zaposlenost. Ta je padla z 880000 leta 2008 na 810000 zdaj.

Zanimivo pozitivni trendi v gospodarstvu, ki so prisotni že od vlade Alenke Bratušek, nimajo veliko stika s podporo javnosti vladajočim političnim strankam. Ocena dela vlade je zelo nizka. Novemberska anketa Ninamedije nam kaže, da le 35 % delo vlade ocenjuje za uspešno. Prav tako nenehno pada podpora vodilni stranki vladajoče koalicije, SMC. Večina volilnega telesa se počasi premika med neopredeljene in razočarane. Težko bi trdili da zato, ker se materialne razmere večine prebivalstva samo še slabšajo. Določenega dela zagotovo, a tako velikega prav gotovo ne.

Če bo šlo tako naprej, lahko v nekaj letih pričakujemo zdrave državne finance. Celo zadolženost glede na BDP, ki je presegla 80%, bi morala z gospodarsko rastjo in večjimi prilivi počasi začeti padati.  Počasi bi se morali začeti višati tudi plače, brezposelnost še pasti, za velik del državljanov bi tako nastopili boljši časi. Toda to ne pomeni, da se bo tudi mnenje, da je v državi vse slabo in gre le navzdol, kljub drugačnim podatkom, spremenilo.

Zanimivo bi bilo vedeti, kako posamezni strategi v političnih strankah potem reagirajo na takšno nepovezanost med gospodarsko rastjo in politično podporo in če razmišljajo o tem, da bi poudarjali povsem druge teme.

Advertisements