Marsikaj na Bližnjem vzhodu, ne vse, lahko razložimo z razkolom med šiiti in suniti, ali med dvema državama, Saudsko Arabijo in Iranom. Pogosto so religiozne razlike le pretveza za interese vladajočih, seveda in v tej regiji je tudi ogromno vmešavanja zunanjih sil, ki imajo svoje interese. Kljub temu lahko iz zemljevida delitev The New York Timesa na šiitski in sunitski svet, razberemo glavne fronte v veliki vojni.

 photo sunishia_zpsjbdqwmgg.jpg

Glavna bojišča so trenutno v Jemnu, Iraku in Siriji. Libanon je relativno miren, prav tako zalivske monarhije, kjer se nahajajo šiitske manjšine, čeprav prihaja do občasnih izbruhov protestov.
Islamska država zavzema sunitska območja Iraka in Sirije in je vkleščena med dva zaveznika Irana, Irak in Sirijo. V primeru Iraka šiitska večina lahko po demokratični poti postavlja oblast v Bagdadu, v sirskem manjšina podpira diktaturo predsednika Asada in se boji pogroma, če bi v državljanjski vojni zmagali uporniki.

V tem trenutku se zdi, da četudi so sunitske zalivske monarhije neprimerno bogatejše od Irana, slednji zmaguje v vojni. Saudska Arabija in Združeni Arabski Emirati kljub vsem svojim nakupom sodobnega orožja ne dosegajo uspehov pri posredovanju v Jemnu. V Siriji je režim s pomočjo ruskih letalskih napadov in iranskih škornjev na terenu, uspel stabilizirati situacijo in celo preiti v ofenzivo. Irak je iranski zaveznik, njihov glavni problem, Islamska država, zadnje čase doživlja poraze. Šiitske manjšine v sunitskih monarhijah so notranja nevarnost, ki lahko eksplodira ob najbolj neprimernem času, sploh ob provokativnih dejanjih, kakršna je bila saudska usmrtitev znanega šiitskega klerika.

Ta velika vojna se za zdaj vodi po posrednikih, ni pa izključeno, da ne bo prišlo do neposrednega spopada med Iranom in Saudsko Arabijo in zavezniki. Slednja bo v takšno vojno zagotovo skušala pritegniti tudi ZDA. Iran, po drugi strani, bo uporabil vse svoje zaveznike, v časih nove hladne vojne pa bo tudi Rusija storila vse, da Iran ne izgubi vojne. Recept za katastrofo torej.

Bilo bi modro, če bi se evropski voditelji zavedali nevarnosti, ki grozi in se ne bi pustili vplesti v ta spopad.

Advertisements