Tine Hribar se sprašuje ‘od kod izvira nasilje, ki ga izvajajo islamisti, muslimanski teroristi?’ V svojem zapisu za Delo poveže Mojzesov pokol in islamski terorizem.

»Mojzes je videl, da je ljudstvo razbrzdano, kajti Aron ga je razbrzdal, da je bilo v zasmeh njegovih nasprotnikov. In Mojzes se je postavil k vratom v tabor in rekel: Kdor je za Gospoda, k meni! Vsi Levijevi sinovi so se zbrali pri njem. Rekel jim je: Tako govori Gospod, Izraelov Bog: Pripnite si vsak svoj meč k boku, pojdite po taboru sem in tja, od vrat do vrat in vsak naj ubije svojega brata, prijatelja in soseda! Levijevi sinovi so storili po Mojzesovi besedi in tisti dan je padlo izmed ljudstva približno tri tisoč mož. Mojzes je rekel: Danes se posvetite Gospodu, vsak za ceno svojega sina ali brata; naj vam danes podeli blagoslov!«

Stara Zaveza Svetega Pisma vsebuje kar nekaj, recimo jim kar, zločinov, ki so opravičevani z Božjo voljo. Islam je v marsičem le priredba krščanstva in judovstva. Nič čudnega, če potem islamski skrajneži najdejo opravičila za svoje nasilje. Tudi marsikateri krščanski ga.

Kakšen je rezultat religije je v veliki meri odvisno od časa, v katerem se nahajate. Razne svete tekste lahko berete tako ali drugače, dajete drugačne poudarke, jih jemljete kot zgodbe, ki vas vodijo v življenju ali kot distilirano resnico, ki se je morate držati. Tako ni nič čudnega, če najdete muslimana, ki je prepričan v svojo pravico pobiti vse nevernike in hkrati muslimana, ki verjame, da ubijanje nikoli ni upravičeno. Da krščanstvo ni primerljivo, je bolj kot kaj drugega, posledica pritiskov nanj, sekularizma. Še za časa tridesetletne vojne so se kristjani z veseljem pobijali med sabo. Uničili so tretjino nemškega prebivalstva. Dandanes se seveda mnogo bolj glasi, da je Bog ljubezen.

Edini izhod je v spremembi Mojzesovih predpostavk biblijske supercivilizacije. Natančneje, v odpravi njegovih zločinskih izhodišč, vključno s sklicevanjem na ubijalskega oz. genocidnega Boga. Zgled tega obrata z izrecnim distanciranjem od pobojev bi bilo lahko katolištvo; če bi se torej zares, v mislih in dejanjih, vzpostavilo na tistih univerzalnih premisah, ki se ne zatekajo k sovraštvu, zavrnilo nasilje in s tem preseglo notranja protislovja, ki ga trgajo navznoter, navzven pa pohujšujejo nekatolike. Kajti na Mojzesovih izhodiščih ni mogoč nikakršen dialog, ne med biblijskimi verstvi ne z drugimi verstvi na svetu. Dialog je mogoč le na podlagi svetovnega etosa, skupnega vsem narodom sveta. Na podlagi njegovih osrednjih etičnih vrednot, na vrhu katerih so: svetost življenja, posvečenost mrtvih, dostojanstvo človeka in zlato pravilo.

Bojim se, da je to nemogoče, saj bi pomenilo zavreči del Svetega Pisma. Vse kar je mogoče, je da se poudarja bolj svetla sporočila in ignorira temna.

Advertisements