Rusko vojaško posredovanje v Siriji je imelo od vsega začetka dokaj omejen cilj. Najprej skupaj z Iranom preprečeti Asadov padec. Pred ruskim posredovanjem je režim namreč že bil v zelo težkem položaju. Po letih vojne so njegovi nasprotniki še vedno lahko nadomeščali svoje padle borce z vedno novimi legijami prostovoljcev iz tujine, hkrati pa so dobivali orožje in denar. Medtem se je režimskih sil začelo lotevati malodušje, vojaki, ki so se že večkrat vrnili z bojišča, niso imeli več želje, da se vrnejo v boj, ki se je zdel vedno bolj brezupen. Posledica je bila širjenje ozemlja pod nadzorom upornikov in stiskanje ključnih oporišč režima.

Tuje sile, predvsem Saudska Arabija, ZDA in Turčija, so si za cilj zadale strmoglavljene Asadovega režima, ne da pri tem dobro premislile, kaj ga bo nadomestilo. Zaradi tega se je tudi tako zelo okrepila Islamska država, razne skrajne skupine pa so povsem izpodrinile zmerne upornike. A to v večji igri nikoli ni bilo pomembno. Če je pomenilo, da bo v Damasku po Asadu zavladala Islamska država, je to še vedno bilo bolj sprejemljivo, kot da tam vlada zaveznik Irana.

Prvi ruski cilj posredovanja je bil preprečiti padec Asada. Prav zaradi tega so bili letalski napadi koncentrirani ob najbolj ranljivih ozemljih še pod nadzorom režima, kar je tudi pomenilo, da so prva tarča postali uporniki, ki niso Islamska država. Ti so namreč zavzeli ogromen del Sirije bolj proti vzhodu in niso bili neposredna nevarnost. Ruski letalski napadi in iranska kopenska prisotnost so počasi začeli mleti upornike in režimske sile so lahko prešle v ofenzivo. Ta proces je trajal nekaj mesecev, rezulat pa lahko dobro vidimo. Režim ni več ogrožen, številni uporniki pa so tako potolčeni, da so prisiljeni v iskanje politične rešitve. S tem je dosežen pomemben ruski cilj: pogajanja brez zahteve po odstopu Asada. Ta je namreč zdaj v prednosti. Hkrati je posredovanje pripeljalo do tega, da so zavezniki Turčije, ZDA, Saudske Arabije in drugih zunanjih sil poraženi in da v Siriji ostajata le še dve opciji. Ali režim, ali Islamska država. Seveda ne moremo izklučiti da po kakšni norosti te države še ne bodo podprle Islamske države.

 photo su_zpszqzhwnu9.jpg
Rusija je posredovanje v Siriji izkoristila tudi za testiranje svoje oborožitve

Ruske oblasti so že od začetka dale vedeti, da nimajo namena osvajati vse Sirije. Kopensko posredovanje je bilo izključeno. Namreč, takšno posredovanje bi Rusijo zelo drago stalo, medtem ko je bilo letalsko posredovanje dokaj poceni. Glede na to, da se govori o premirju le z nekaterimi uporniškimi skupinami, številni skrajneži pa so izvzeti, to pomeni, da bodo Rusi in režim lahko še vedno uničevali številne nasprotnike, medtem ko bo začet proces stabilizacije Sirije. Asad bo mogoče na koncu moral še odstopiti, a to se bo težko zgodilo brez odločitve Sircev na volitvah. Ali bodo te volitve svobodne in pravične je potem drugo vprašanje.

Rusija v svetu deluje predvidljivo. Ponavlja se zgodba iz Donbasa, kjer je Rusija imela možnost, da si z oboroženo silo priključi ozemlje, ne da bi pri tem morala skrbeti za pretirano opozicijo, razen žalostink in groženj zahodne diplomacije in medijev. A ruske oblasti ne delujejo na tak način. Razen Krima, ne težijo k popolnim zmagam, ampak k političnim procesom. V Siriji to pomeni, da niso pripravljeni povoziti upornikov in v ta namen investirati zadostne vojaške sile, ampak bi raje videli, da se situacija počasi stabilizira. Nevarnost za Rusijo je, da bodo sile, ki želijo videti padec Asada in vzpostavitev marionetne oblasti v Damasku, začasno privolile v premirje, dolgoročno pa bodo pripravile nov upor, ki bo državo znova pahnil v državljanjsko vojno. ali celo zunanje posredovanje, ki ga Rusija s svojimi omejenimi silami v državi ne bo mogla ustaviti. A Rusi so znani po tem, da radi naivno zaupajo zahodnim, predvsem ameriškim, obljubam. Zaradi tega se je NATO  razširil čez vso vzhodno Evropo.

Tudi če bo premirje sklenjeno, se bo vojna v Siriji nadaljevala. Nekdo bo moral likvidirati Islamsko državo in Turki ne bodo dali miru Kurdom. A premirje vsaj z bolj zmernimi uporniki bi pomenilo, da je za zahodni del Sirije možnost v doglednem času doseči mir. Tudi to šteje za nekaj. Spomnimo se, da je sirska državljanjska vojna pred ruskim posredovanjem trajala leta in da podporniki upornikov niso naredili nič, da bi vojno končali.

Advertisements