Zdaj nihče več ne more zanikati, da ima Donald Trump vse možnosti, da si pridobi republikansko nominacijo. V Južni Karolini je dosegel drugo prepričljivo zmago zapored in noben napad, ki so ga nanj izvedli mediji, nobene neumnost, ki jo je izrekel, se mu ni maščevala. Obenem je uspel zmagati tako  na severu, kot na jugu, kar dokazuje njegov velik doseg. To potrjujejo tudi ankete javnega mnenja.

Donald Trump je v Južni Karolini dobil 32,5% podpore in si s tem zagotovil 44 delegatov, Marco Rubio in Ted Cruz sta skorajda izenačena pri 22% na drugem in tretjem mestu.  Jeb Bush, ki je osvojil 8 %, je po porazu oznanil svoj izstop iz tekme, s tem pa je odprl vrata za združevanje podpore bolj zmernega volilnega telesa za Marcom Rubiom. A glede na to, kako močan je Ted Cruz, se lahko tudi na drugi strani zgodi, da bo del njegove podpore, če se bo po nekaj naslednjih tekmah tudi on odločil odstopiti od tekme, prešel na stran Donalda Trumpa. Trump sicer meni, da bo z izstopom Busha sam dobil del njegove podpore.

Republikanska tekma je v tem trenutku bolj kot ne zmanjšana na  troboj Trump, Cruz, Rubio, drugi so le postranska predstava.

Jeb Bush je veljal za favorita na republikanski strani, zbral je dovolj denarja za uspešno kampanjo, kot guverner Floride je imel politične izkušnje z vodenjem večje države, kot Bush pa je imel tudi dovolj prepoznavnosti. Nič od tega mu ni koristilo. Krivda leži v Donaldu Trumpu, ki je uspel mobilizirati nezadovoljen del republikanske baze, tiste, ki ne zaupajo več političnim elitam in si želijo novega obraza. Bush, nekdanji guverner, sin in brat predsednika, je vsekakor prepoznan kot del političnih elit.  Koristilo mu tudi ni, da je v  debatah bil zmeren, s čimer ni mogel doseči množic, ki očitno zahtevajo moč, odločnost in politično nekorektnost in jih ne odbijajo niti žaljivke in neumnosti. Ko ga je Trump napadal, mu ni vračal z isto mero. Zadnji žebelj v njegovo krsto je zabil Marco Rubio, ki se je uspel postaviti za glavnega kandidata bolj zmernih volivcev, s čimer je Bush pač bil obsojen na propad.

V Nevadi se je potrdila napoved tesnega dvoboja med Hillary Clinton in Bernijem Sandersom. Prva je zmagala z 52,7% proti 47,2%. V  delegatih to pomeni 22 proti 16, nekaj je še nedoločenih. Na papirju se zdi tekma zelo izenačena, toda Clintonova že ima veliko podpore med superdelegati, ki razpolagajo s tretjino vseh glasov. V resnici že vodi z ogromno prednostjo in Sanders bi moral zmagovati in to velikokrat kar prepričljivo, da bi si ti superdelegati premislili in ga podprli. Hillary Clinton je predstavnica političnih elit znotraj demokratske stranke, te pa zagotovo menijo, da ima večje možnosti zmagati predsedniško tekmo proti republikanskemu kandidatu, kot socialist iz Vermonta.

Na demokratski strani vidimo podobno razdeljenost, kot na republikanski, torej na tiste, ki podpirajo kandidatko političnih elit in tiste, ki si želijo radikalnih sprememb. Vprašati se moramo, ali se Hillary Clinton ne bi pisalo podobno kot Jebu Bushu, če bi bilo v tekmi več kandidatov. Sanders bi še vedno pobiral nezadovoljnje in jezne, zmernejši kandidati pa bi si med seboj kradli podporo. Kakorkoli, možnosti, da Bernie Sanders zmaga na demokratski strani, so še vedno majhne.  Naslednja postaja je 27. februarja Južna Karolina, kjer je Sanders po anketah nekoliko znižal zaostanek, a je še vedno daleč za Hillary Clinton.

Republikanci se 23. februarja selijo v Nevado, kjer bo Trump skoraj zagotovo nadaljeval svoj zmagoviti niz.

 

Advertisements