Je ruska napoved umika iz Sirije prišla kot presenečenje? Da in ne. Ruski vrh v preteklih dneh ni kazal nobenih znakov, da sledi umik dela ruskih oboroženih sil iz Sirije, a po drugi strani so bili cilji ruskega posredovanja znani od začetka. Te cilje so Rusi tudi dosegli.

Najprej se moramo zavedati, da umik ne pomeni, da kmalu v Siriji ne bo več ruskih vojakov. Tako naivni Rusi več niso. Le manj jih bo. Obdržali bodo svoja oporošča. Tudi letalskih napadov ne bo konec. Skrajneži Islamske države in podobni bodo še vedno tarča. Kar se bo zgodilo, bo le potrditev premirja z nekaterimi uporniškimi skupinami.

Ruski cilj v Siriji je bil preprost. Preprečiti padec Asadovega režima in z letalskimi napadi vladnim silam omogočiti, da zavzamejo ključna področja, zaradi katerih bi postalo strmoglavljenje Asada težko izvedljivo. Zaradi tega je bila večina napadov osredotočena tja, kjer ni bilo pripadnikov Islamske države.  Posredovanje je Rusiji uspelo, Asad je trdno v sedlu, njegovi sovražniki v ZDA, Evropi, Turčiji in zalivskih monarhijah pa imajo na izbiro le še njega in Islamsko državo. Njihove agente v tej vojni je rusko posredovanje po večini zmlelo. Dalo bi se debatirati, da Turki in Saudicji podpirajo tudi Islamsko državo, seveda. Da se celo pripravljajo na posredovanje, četudi le omejeno. Toda tudi Islamska država je iz tega posredovanja ni odnesla poceni. Rusko bombardiranje transportov nafte v Turčijo je zelo prizadelo njeno financiranje, vladne sile in Kurdi pa so zavzeli tudi nekaj ozemlja prej pod nadzorom ‘kalifata’.

 photo rusairsyria_zpsbdesyifp.jpg

Ruski cilj ni bila totalna zmaga, celotna Sirija pod nadzorom predsednika Asada, ampak političen proces. Številni  njegovi nasprotniki se zdaj hočeš nočeš, morajo pogajati. Državljanjske vojne  še ni konec, saj je prisotnih veliko skupin skrajnežev, ki nikoli ne bodo položile orožja. Še posebej Islamska država. Na kar Rusi stavijo, je da bo prišlo do mirovnega procesa, v katerega bodo vključene tudi pomembne zunanje sile, s čimer bo omogočen proces stabilizacije vsaj zahodnega dela države, čez čas pa celotne Sirije. Pri tem se lahko uštejejo, saj je težko verjeti, da njihovi nasprotniki ne bodo izkoristili vsake priložnosti, da Sirijo pahnejo v nov krog državljanjske vojne in na koncu le strmoglavijo Asadov režim. Tudi za ceno popolnega kaosa, podobnega tistemu v Libiji.

Rusi lahko svoje posredovanje v Siriji razglasijo za zmago. Njihovi kritiki so si srčno želeli, da bi se jim ponovil Afganistan, a je posredovanje bilo bleščeč uspeh. Za ceno minimalnih izgub, z v resnici majhnimi letalskimi silami, so uspeli spremeniti potek vojne v Siriji. Toda to še ni konec. Vsekakor se zavedajo, da morajo v Siriji, ne glede na mirovna pogajanja, ne glede na morebitna zagotovila zahodnih sil, Turčije in Saudske Arabije, obdržati svojo prisotnost. Ostaja opravilo uničenja Islamske države in drugih skrajnežev. In grožnja novih zaostritev s strani tistih, ki si iz glave še vedno niso izbili uničenja režima predsednika Asada.

Advertisements