Terorist, ki je Sloveniji zagrozil v video posnetku na youtubu, na koncu ni bil noben pripadnik Islamske države, ampak 28-letni Mariborčan. Armando bo za svoje dejanje moral odgovarjati, vsekakor pa je prestrašil kakšnega Slovenca. Še bolj pomembno, odprl je vprašanje varnosti, za katerega upravičeno dvomimo, da ga naša država in državljani jemljejo dovolj resno.

Teroristi Islamske države radi napadajo cilje po Evropi, za katere vedo, da bodo z njimi dosegli največji učinek v medijih. Pariz in Bruselj sta pač bolj pomembna kot Dijon in Heidelberg. Kljub temu ni nobene garancije, da teroristi enkrat ne bodo udarili kje v provinci in s tem zasejali še več strahu med ljudi. Ni nobene garancije, da tudi Slovenija ne bo cilj napada. Za takšen primer bi morali biti pripravljeni, toda težko, da smo.

Ko se je pojavil Armandov video posnetek, v katerem so bile omenjene vojašnice in celo kino center Kolosej v Mariboru, so slovenske varnostne strukture nekoliko povečale svojo pripravljenost. Pohvalno. Tako bi moralo biti vedno. Smo prepričani, da ta država investira dovolj ljudi, da varuje ključne objekte po državi? Jedrsko elektrarno? Parlament in vlado? Ministrstva in sodišča? Vojašnice in policijske postaje?  Jasno je, da šole in nakupovalne centre zelo težko, toda vsekakor obstaja dovolj velika nevarnost, da bi ta država morala varovati ključne objekte. Ne potrebujemo vojakov na ulicah, policija je za to delo dovolj usposobljena.

Islamska država Slovenijo uvršča na seznam svojih sovražnikov. Na to smo lahko le ponosni, kajti biti sovražnik teh ljudomrznežev je lahko le pozitivna stvar.. Toda, hkrati moramo biti tudi previdni. Obstaja cena, nevarnost, da bomo cilj napada. Jasno je, čeprav ljudje tega ne slišijo radi, da vsakega napada ni mogoče preprečiti, da so ‘mehki’ cilji, ki jih ne moremo obraniti, razen če pravočasno ne pridemo do potrebnih informacij, kaj se dogaja. Lahko pa se ustrezno pripravimo na obrambo ključnih objektov.

V tem trenutku lahko nekaj napadalcev izvede napad na center Ljubljane, z dvema avtomobiloma bombama uniči ameriško in rusko veleposlaništvo, ki se tako prisrčno držita skupaj in hkrati vdre v parlament. Za to je potrebno deset, petnajst teroristov.  Pomislite, kakšna katastrofa bi to bila, koliko mrtvih, kakšen udarec slovenski državi. Takšni napadi, ko se samomorilski napadalec z avtomobilom bombo zapelje v tarčo in uniči prvo linijo obrambe, sledijo mu pa drugi borci, so bili v Siriji in Iraku že dodobra preizkušeni.

Skrajni čas je, da se Slovenci začnemo spraševati o svoji varnosti. Narava te teroristične svetovne vojne je takšna, da za vojskovanje po večini niso potrebne velike armade s tanki, ampak škodo povzročajo majhne celice ali celo posamezni napadalci, ki lahko udarijo na najbolj nepričakovanih krajih. Temu se moramo prilagoditi in ustrezno pripraviti svoje varnostne strukture.

Advertisements