Dober rezultat svobodnjaškega kandidata za predsednika Avstrije, Norberta Gerwalda Hoferja na včerajšnjih volitvah, ne smemo pojasnjevati samo skozi migrantsko krizo, ki je desničarskim gibanjem po Evropi dala vetra v jadra. V Avstriji se že dolgo nabira nezadovoljstvo s sicer stabilnim političnim sistemov, v katerem prevladujeta dve politični stranki, socialna demokracija in ljudska stranka.

Večino povojnega obdobja sta si ti dve stranki v Avstriji delili oblast. Dobesedno. Vse, kar je bilo povezano z državo, je šlo v njun plen. V zameno so Avstrijci imeli stabilnost. Uspeh Haiderjevih svobodnjakov pred leti lahko povežemo prav s tem nezadovoljstvom. No, leta so prinesla prihod novih strank, vzpon zelenih, tako da so Avstrijci v teh časih deležni malo večje ponudbe in lahko hitro kaznujejo dve veliki stranki.

Na teh volitvah sta kandidata rdečih in črnih končala daleč za modrim in zelenim. Alexander Van der Bellen, ki bo zdaj zdaj postal upanje Evrope, da svobodnjak le ne bi v drugem krogu zavzel predsedniške funkcije, niti ni tako zelo priljubljen. Zeleni imajo svoje odstotke, toda v podpori volilnega telesa so omejeni. Kar nam pove veliko o porazu socialdemokratov in ljudskih.

Premik na desno po vsej Evropi je očiten. Očitno je tudi nezadovoljstvo nad političnimi težkokategorniki, ki so dolga leta vladali stari celini. V sosednji Nemčiji, je Merklova s svojo nespametno migrantsko politiko pomagala h krepitvi alternativne AfD. Pri naših vzhodnih sosedih imajo Orbana. In tako dalje. V Avstriji se lahko zgodi, da bodo imeli svobodnjaka.

Levičarji bi se morali vprašati, kaj se dogaja. Nerazumno bi bilo vse skupaj pojasniti z medijskimi manipulacijami. Ne, velik del volilnega telesa se premika na skrajno desnico, ker ji bolj zaupa. Ker ji tam bolj piha na dušo in govori, kar hoče slišati.

Avstrijci so zelo blizu pomembne odločitve, da svojo dolgoletno stabilnost zamenjajo za bolj nestabilno demokracijo. Takšno, v kateri bodo možnosti vladanja, ne le kot manjši partnerji, imeli tudi drugi, ne le socialni demokrati in konservativci. Pomislite, po vojni sploh niso imeli kanclerja, ki ne bi bil bodisi iz socialne demokracije ali iz ljudkse stranke. Na tak način bodo vsekakor lahko kaznovali tiste, ki jim vladajo že zelo dolgo, a vprašanje, če jim bodo posledice potem všeč. Avstrijska politika lahko hitro postane mnogo bolj konfliktna.

Advertisements