Da bo Donald Trump v svojem govoru o zunanji politiki ZDA postavil na prvo mesto, ni presenečenje. Tako bi storil vsak ameriški politik. Prav tako je jasno, da se mora predsedniški kandidat priklanjati željam svojih potencialnih volivcev, v tem primeru republikancev. Kljub vsemu bombastičnemu nastopanju, ki si ga Trump privošči pa je govor, ki ga je imel 27. aprila za The National Interest, dokaj zmeren in podaja nekaj smernic.

Poudarjanju, da je treba ZDA znova narediti velike in močne, ni konca in tako tudi v zunanji politiki. Temelj bi naj bila obnova oboroženih sil, pri čemer je Trump podal nekaj podatkov, ki so za Američane res zaskrbljujoče. Pada tako število vojakov, kot tudi ladij in letal, ki jih imajo v uporabi. Kdo bi lahko rekel, da so ZDA preveč denarja zapravljale za neumne vojaške pustolovščine, ko bi bilo bolje modernizirati oborožene sile. No, kar se tiče izvažanja demokracije, se Trump kaže bolj skeptičnega. Z Islamsko državo bi že obračunal, drugače pa bi stavil na stabilnost. Če gre kaj razbrati iz njegovega govora, je to, da bi bil manj naklonjen raznim barvnim revolucijam in vojaškim posredovanjem za zamenjavo režimov in uvajanjem demokracije po ameriško.

Trump čisto resno misli, da bi zavezniki ZDA morali več plačevati za svojo obrambo. Tako bi imel posvet tako z zavezniki v Evropi, kot v Aziji, kjer bi premleval uporabnost ameriških zavezništev, ki bi jih bilo treba prilagoditi novim časom. Za ZDA bi bilo seveda resnično modro, če bi nehale plačevati za varnost drugih držav, ki za obrambo namenjajo zelo malo.

Kitajske in Rusije Trump ne smatra za sovražnika in bi iskal dogovor. Tega bi želel doseči iz pozicije moči, torej z obnovljenimi oboroženimi silami in rastočim gospodarstvom na razpolago, a kljub temu bi delal na sobivanju, ne konfliktu. Za globalni mir bi to vsekakor pomenilo več stabilnosti, saj tako Rusija, kot Kitajska, razen nekaj vprašanj ob svojih mejah, nimata kakšnih posebnih želja po agresivni zunanji politiki. Na Bližnjem vzhodu bi ZDA in Rusija lahko celo postali tesni zaveznici v boju proti islamskim skrajnežem.

Trump nasprotuje sporazumu, ki so ga ZDA podpisale z Iranom, a nikjer ne reče, da bi od tega sporazuma odstopil. Bolj kot ne kaže, da le igra na čustva republikancev, ki sovražijo Islamsko republiko. Pravi, da Irana z jedrskim orožjem nikoli ne bi dovolil, kar je nepomembno, saj Iran jedrskega orožja niti ne razvija. Če bi ga, bi ga že zdavnaj imel.

Pod Donaldom Trumpom bi ZDA mnogo manj podpirale mednarodne povezave in bi skrbele za svoje interese. Na gospodarskem področju to pomeni varovanje domačih delovnih mest in omejevanje uvoza, sploh iz tovarn, ki so se prej iz ZDA preselile v druge države, da bi potem s cenejšo delovno silo postale bolj dobičkonosne za njihove lastnike.

Na kratko, Trumpov govor je dokaj zmeren. ZDA na prvo mesto, stabilnost pred izvažanjem demokracije, iskanje kompromisov s pozicije moči, uničenje Islamske države, varovanje ameriških gospodarskih interesov.

 

Advertisements