Tako hudo še ni, a v nekako takšnem slogu je šla včerajšnja razprava v oddaji Tarča, na prvem programu RTV Slovenije.

Slovenska vojska je žrtev varčevalnih ukrepov, zaradi katerih je težko pripravljena na kakšno večjo vojno ob boku zaveznikov NATO pakta. Zavedati se moramo, da ta Slovenska vojska ni zgrajena, da bi lahko sama branila slovensko ozemlje in prebivalstsvo, ampak le kot majhen kolešček v večjem zavezništvu. Uporabna je za mirovne operacije, ki jih vodijo večje sile, prav tako lahko kakšno enoto uporabimo ob boku drugim v vojaškem posredovanju ali večji vojni. Recimo proti Rusiji.

Saj ne, da bi bilo pretirano modro končati kot zaveznik ZDA v vojni proti Rusiji. Cena, ki bi jo Slovenija plačala, podobno kot večji deli vzhodne Evrope in zahodne Rusije, bi lahko bila zelo visoka. Rusija, vsej samozavesti navkljub, ni sposobna zmagati v vojni proti NATO paktu. Uspehe lahko dosega le, dokler v boj ne pridejo večje rezerve iz zahodne Evrope in ZDA. Prav zaradi tega se je bati, da bi Rusija, ko bi postalo jasno, da se fronta ruši in bo sledil pohod proti vratom Moskve, uporabila taktično jedrsko orožje in s tem uničila večje koncentracije NATO sil. In mogoče še kakšno večje mesto povrhu.

Karkoli si mislimo o zvezi NATO, in sam sem odločno proti slovenskemu članstvu v tej povezavi, pa je jasno, da vsaka država, če hoče zagotavljati svojo varnost, potrebuje ustrezne oborožene sile. Meni je ljubši švicarski model oborožene nevtralnosti. Bolje se izogniti večjim vojnam zaradi zavezništev, ki tako ali tako služijo samo velikim silam. Za to je seveda potrebno kar nekaj vlaganja v obrambne sposobnosti, mogoče celo vrnitev k naborniškemu sistemu.

Ne morem se strinjati s tistimi, ki bi najraje kar ukinili vojsko. Takšni ljudje živijo v iluziji, da lahko vlagaš v zdravstvo in šolstvo in ob tem neoborožen vztrajaš v miru. Živiš na svojem koščku raja in namesto orožja ponujaš objeme. Naivno. Šibki kar vabijo močne, da jim odvzamejo vse, kar imajo. Ste vlagali v šolstvo, zdravstvo in infrastrukturo? Super, se bo že našla kakšna država, ki vam bo to z veseljem vse odvzela. No, v resnici državam, kot je Slovenija, to že tako počnejo, le da s finančnimi instrumenti. Kar ne pomeni, da se ne bo kmalu vrnil čas oboroženih ekspedicij na evropskem kontinentu. Evropski Uniji že ne gre najbolje.

V tem vedno bolj nestabilnem svetu je pametno biti primerno oborožen. Sicer se lahko nekega dne zbudiš z glavobolom.

Z odnosom, ki ga v tej državi imamo do vojske in policije, na žalost kaže, da bodo ob prvi večji krizi dogodke diktirali razni prostovoljni bataljoni. Kot v Ukrajini. Ukrajina je dober primer skorumpirane države, ki je pustila svoje oborožene sile in policijo, da so propadle. Oborožene z zastarelim orožjem, slabo plačane in povsem nemotivirane, so se izkazale nesposobne soočiti se s fašističnimi bataljoni na strani Ukrajine in uporniki v Donbasu. Ne moreš pričakovati od policije in vojske, da bosta uporabni, če vanju ne vlagaš zadostnih sredstev. Ne le v opremo, ampak tudi v zadostne plače, urjenje in v občutek, da so zaželjeni in spoštovani in da se je vredno v primeru vojne žrtvovati. In ne preprosto odvreči pušk in se razbežati na vse strani.

Ne zaradi NATO pakta, zaradi slovenske varnosti, bi morala Slovenija za obrambo namenjati več denarja. Imeti ustrezen sistem napredovanj in kariere, z ustreznim plačilom in motivacijo. Hkrati bi morala neprimerno več namenjati za nakup nove opreme, sploh takšne, ki bi bila uporabna v pravi vojni. Ladij in jurišnih letal res ne rabimo, saj bi jih izgubili v prvih urah vojne, zato pa bi nam koristili najsodobnejši protioklepni in protiletalski sistemi. Pomena nenehnega urjenja pa tako ali tako ne gre zanemariti.

Bilo bi tudi modro, da bi Slovenija imela načrt za dan, ko NATO pakta in EU ne bo več, kar se še kako lahko zgodi. Načrt za oborožene sile namenjene obrambi ozemlja in prebivalstva.

Advertisements