Zgodba Roka Žavbija je poučna in povsem razumljiva. Kdorkoli se sprašuje, kako je mogoče, da se posamezniki iz Evrope odpravljajo v Sirijo, se tam borijo, potem pa se vrnejo in večinoma normalno živijo naprej, ni dobro spremljal dogajanja.

Kdo je v Siriji terorist in kdo zmerni upornik? Odvisno koga vprašate. Za večino zahodnih držav obstaja razlika. Ene podpirajo, proti drugim se vsaj načeloma borijo. Polovično, a vseeno. Enim dajejo orožje, druge bombardirajo. Povsem očitno je, da se poti, po katerih borci iz Evrope odhajajo v Sirijo, ne zapira. Da je na prvem mestu padec Asadovega režima, šele na drugem uničenje Islamske države.

Potem ko so Italijani aretirali Roka Žavbija, češ da naj bi v Italiji novačil borce, se je slovenski pravosodni minister odzval, da zakonodaja v Sloveniji na tem področju ni dobra. Kar mu gre verjeti. Po vsej Evropi je tako, tudi v Italiji. Le tu in tam morajo kakšnega Žavbija priviti, da se zdi, kakor da nekaj delajo. Ali ker imajo res trdne dokaze.

Nazaj k upornikom in teroristom v Siriji. Če se gre nekdo borit v Sirijo, kako veste, h komu je šel? Se je boril za Islamsko državo? Za ‘zmerne’ upornike? Če se je boril za slednje, ga verjetno ne boste preganjali, če jih drugače podpirate. To ne bi bilo v vašem interesu. In če nimate res dokazov, da je posameznik pripravljal teroristične napade, ga ne boste  zaprli. No, tudi pri terorističnih napadih je potem tako, da če nekdo napade področje pod nadzorom vladnih sil v Siriji in je ‘zmeren’ upornik, reakcija ni takšna, kot če kdo pripravlja napad sredi Rima. Tudi če so posledice obeh napadov podobne.

Advertisements