Če kaj, potem so Avstrijci na svojih predsedniških volitvah poskrbeli za dramo. Po prvem krogu, ko je premočno vodil kandidat svobodnjakov Norbert Hofer, je bilo pričakovati, da se bodo njegovi nasprotniki mobilizirali okoli zelenega kandidata Alexandra Van der Bellna, toda takšnega razpleta vsekakor ni pričakoval nihče. Na koncu so odločale glasovnice prispele po pošti.

Politični center se je v Avstriji sesul. Ne rdeči, ne črni, ki so državo obvladovali vso povojno obdobje, svojega kandidata niso uvrstili v drugi krog. Tako je bilo jasno, da bo Avstrija v vsakem primeru dobila alternativnega predsednika. Ta v avstrijskem političnem sistemu nima velikih pooblastil, nekoliko večja kot v slovenskem, a gre za simbolen pomen.

Ko je Hofer po prvem krogu močno povedel, so se po Avstriji in po Evropi sprožili alarmi. Bo skrajni desnici uspelo dobiti mesto predsednika? V teh časih je za skrajnega označen vsak politik, ki je pretirano nastrojen proti EU povezavam in v sebi nosi vsaj kanček nacionalizma, kaj šele, da je nastrojen proti beguncem in migrantom ali ima negativno mnenje o muslimanih. A takšnih poltiikov in ljudi, ki jih podpirajo, je vedno več. Te sile se krepijo po večini Evrope, nezadovoljne nad tem, kako vladajo politične elite.

Razkol, ki ga vidimo v Avstriji, nam kaže na večji razkol, ki ga lahko opazimo po vsem zahodnem svetu. Še posebej v ZDA, kjer smo vse bližje spopadu med Donaldom Trumpom in Hillary Clinton. Na eni strani imamo delitev med tako imenovano desnico in levico, pri čemer na prvi strani najdemo bele, heteroseksualne moške, majhne podjetnike, kristjane, prebivalce podeželja, manj izobražene, na drugi ženske, predstavnike manjšin, istospolno usmerjene, prebivalce mest, bolje izobražene itd… Prvi nasprotujejo priseljevanju in so negativno nastrojeni proti muslimanom, drugi vidijo le begunce in bi podirali meje. Podobnih delitev je malo morje. Kar je zanimimo, v teh delitvah se vedno bolj vidi premik delavstva proč od socialistov in v objem nove desnice. Hofer je v Avstriji recimo pri delavstvu premočno zmagal.

Imamo še en razkol, to je med političnimi elitami in tistimi, ki se predstavljajo za alternativo. V Avstriji je politična elita pogorela, preden je prišla v finale, v ZDA sta tako Sanders kot Trump predstavnika ljudstva, ki mu je dovolj in si želi avtentičnosti, četudi ta prihaja v paketu z neumnostmi. Kot pri Trumpu.

Bi demokracija v Avstriji umrla, če bi zmagal Norbert Hofer? Ne, le drugačne odtenke bi dobila. Živimo v časih sprememb. Ljudje iščejo nekaj novega, nezadovoljni so s staro politiko in le vprašanje je, kdo se ob pravem času postavi na pravo mesto, nekaj, kar Slovenci dobro poznamo. Zmaga zelenega kandidata ni nič manj šokantna, kot zmaga svobodnjaškega.

Čeprav je krepitev bolj skrajnih političnih sil lahko nevarna, je tudi koristna. Vladavina tako imenovanega centra ni nič drugega, kot ohranjanje statusa quo, v katerem zmaguje samo en del družbe. V ta center spadajo ne le politične, ampak tudi medijske, gospodarske in druge elite, ki se bojijo vsake spremembe, saj bi s tem le izgubile. Nič nas torej ne smejo čuditi kolerični napadi zdaj na ene, zdaj na druge alternativce, bodisi da govorimo o Sirizi v Grčiji ali AfD v Nemčiji. Nič nas ne bi smeli čuditi niti napadi na Hoferja, če bi zmagal v Avstriji in pričakovati moramo tudi kakšno negativno opazko čez Van der Bellna, če bo izražal bolj radikalna zelena stališča.

Problem teh elit, sploh medijskih, je seveda da so že zdavnaj izgubile monopol, da ne govorimo o verodostojnosti. V ZDA nenehni napadi na Donalda Trumpa nimajo nobenega učinka.

V avstrijski politični drami so na koncu vsi zadovoljni. Svobodnjaki se veselijo zgodovinskega uspeha, čeprav jim ni uspelo zavzeti mesta predsednika. Za prihodnost jim kaže dobro. Zeleni so zadovoljni ker imajo predsednika. Socialisti tudi, saj menidjo, da so preprečili zmago fašista in jo je avstrijska demokracija odnesla le z modrim očesom, do najhujšega pa ni prišlo. Elite so zadovoljne ker se jim Van der Bellen zdi manjše zlo. Toda, v resnici sta lahko zadovoljna le oba finalista. Vsi drugi bi se morali zamisliti.

Advertisements