Ko greste v restavracijo, verjetno res ne zaslišujete natakarja, če je hrana, ki vam jo postreže, slovenska. Ker drugače ne boste jedli. Ampak zdi se, da bi nekateri to radi videli. Vedno bi morali biti obveščeni, od kod izvira hrana, ki jo dobite na mizo, da bi potem lahko kupovali slovensko. Ali tako nekako je šel prispevek v osrednjem dnevniku nacionalne televizije.

Gre za podobne zahteve, kot tiste, da se v trgovinah prodaja slovensko. Pustimo ob strani naivno mišljenje, da je slovensko bolj kvalitetno. Ker ni. Ker gre za podobne zgodbice, kot jih potrošnikom prodajajo prav v vsaki državi. V Avstriji je tako najbolj kvalitetno avstrijsko. Na Hrvaškem hrvaško. Na Poljskem poljsko.

V redu, kupujte slovensko, toda obstaja tudi veliko ljudi, ki jim je najprej mar cena ali kvaliteta. Ki bodo pač kupovali nemško in srbsko. Vsakemu svoje.

Ti pritiski, da bi morali kupovati slovensko, so pokazatelji nacionalizma, ki v globaliziranem svetu vedno bolj izgublja pomen. Kupuj lokalno bi bilo mnogo bolje in sam sem zelo zagret za to, da proizvodi, če je to mogoče, potujejo čim krajši čas. Tudi kupuj kvalitetno. Ne, kupuj slovensko in nadleguj trgovce in gostince.

Dobro, ni problema, da se tudi gostincem predpiše, da na jedilnik zapišejo, od kod izvira hrana. Toda problem bo nastal, ko se bo histerično preganjalo vsakega, ki si bo drznil kupovati v tujini. Mislim, da je za vsako stvar dobra mera. Zdaj že gremo v napačno smer.

Advertisements