Nekaj misli ob današnji debati v Studiu City, v kateri so o premikih na politični desnici razpravljali Tanja Starič, Peter Frankl in Sebastjan Jeretič.

Medtem ko smo na enem političnem polu v preteklih letih imeli veliko nestabilnost, ko so se pojavljale in izginjale politične stranke, je na drugem prevladovala SDS. Spomnimo se Zaresa, LDS-a, Pozitivne Slovenije, nihanja podpore SD in tako dalje. Končali smo s še eno instant stranko, ki utegne kmalu klavrno propasti, zavržena od volilnega telesa, ki jo je na podlagi trenutnega občutka in simpatije do vodilnega obraza, pripeljalo do zmage.

Na drugi strani: SDS. SLS je izpadla iz Državnega zbora, NSi se trudi z neko novo sredinskostjo, a ji ne uspe pridobiti radikalno večje podpore. Janez Janša je uspel okoli svoje stranke malodane poenotiti ves blok. Kdor se upira, doživlja boleče napade in mnogi tega ne preživijo. Težko je v prostoru, kjer ti mediji ene strani niso naklonjeni, mediji druge pa so šibkejši in skorajda docela naklonjeni SDS-u. Kaj ostane NSi-je, če ne more pričakovati podpore v nekem konservativnem časopisju? Izkoriščanje za obračunavanje z Janšo v liberalnem in socialističnem.

Toda, kažejo se premiki. Primc se utegne izkazati za pomembnega politika, če bo iz svojega gibanja naredil stranko. Čuš je pobegnil iz SDS v svojo zgodbo. Še kakšen odklon lahko dobimo. Težko verjamem, da bi Janez Janša, osebnost kakršna je, podpiral te zgodbe. Vse preveč potrebuje nadzor in težko že, da bo lahko nadziral Aleša Primca. Ta ima tako sposobnost, kot ambicijo, doseči nekaj več. Menim torej, da gredo ti premiki mimo njega, oziroma, so v marsičem reakcija na njegovo nesposobnost doseči potrebno podporo na volitvah. SDS se je zabarikadirala v svoj kot in od tam ne more več bistveno posegati po sredini.

Ni razloga, da nekdo, ki niti nima na voljo strankarske organizacije, ne bo na volitvah dobil velikega odstotka podpore. Državljani so pripravljeni podpreti politike, ki se pojavijo od včeraj na danes in skorajda nimajo programa, kaj šele zadostnega števila kvalitetnih ljudi, ki bi jih lahko uporabili za zasedbo položajev. To pri prepričevanju volivcev za nove stranke ne bo noben problem.

V slovenskem volilnem telesu obstajajo pomembne cepitve, ki jih politika izrablja. Konservativne stranke so imele vedno težavo, da so bolj nagovarjale podeželje, dajale poudarek na krščanske vrednote, se zgodovinsko nagibale na stran kolaboracije, stavile na podjetnike in želele reformirati javni sektor. Vse področja, kjer so posegale po manjšini, ali vsaj niso mogle veliko pridobiti. Pri Primcu in Čušu bomo lahko videli na delu novo delitev, na tiste, ki nasprotujejo in tiste, ki podpirajo migracije. Še posebej se bo to povezovalo z toleranco do muslimanov. Gre za delitev, kjer bodo imeli veliko prednost pri nagovarjanju državljanov.

Primčevo gibanje skuša presegati delitve na levo in desno in pobirati tudi delavske glasove, hkrati nagovarja tiste, ki so nezadovoljni z elitami, kakršnekoli že te so. Gre ze pomemben trenutek, ki ni slovenska posebnost. Ljudje po vsem zahodu so naveličani raznih strokovnjakov, sploh pa političnih strank, ki so že dolgo na prizorišču. Iščejo nekaj novega in velikokrat imajo radi pristnost, tudi če ta prihaja na račun vsebine.

To, kar imenujemo za politično desnico, v drobljenju na več in več političnih strank, lahko vidi tako priložnost, kot tudi nevarnost. Ker imamo proporcionalni volilni sistem, je nemogoče zmagati sam. Potrebuješ zaveznike in to pomeni, da se moraš strateško umestiti, hkrati pa delati na povezavah z drugimi, ki zajemajo iz drugačnega volilnega bazena. Potrebuješ veliko izbire, a ne preveč, sicer se ti podpora razdrobi. Kaj ti pomaga pet strank, od katerih le dve prideta v Državni zbor, odstotki preostalih treh pa izpuhtijo. Po drugi strani, kaj ti pomagata dve stranki, za kateri mnogi niti slišati nočejo in tisti odstotki spet ostanejo neizkoriščeni.

Bomo kmalu imeli gnečo še na drugem polu slovenske politike? Mogoče, čeprav se lahko zgodi, da bodo mnoge napovedovane alternative izpuhtele. Janša in SDS sta le zelo močni in ne tolerirata konkurence. Kar si želijo, je večinski sistem, ki bi iz SDS posledično naredil edino stranko na svojem polu. Kljub temu bodo pritiski po novih alternativah vedno večji.

Advertisements