To ne bo zapis o trolih, čeprav bi kdo privržence kakšnim smešnim ali skrajnim prepričanjem tudi tako označil. Na facebooku sem našel zanimiv zapis (ker ne vem, kako je s citiranjem nekoga, ki na pol zaprtem omrežju nekaj objavi, avtorja ne bom omenjal, niti prilepil citata), da ne bi smelo biti debate o splavu. To leti na predloge Primčevega gibanja, ki med drugim želi napasti pravico do splava, vse v imenu boja za nerojene otroke. Debatiranje o tej temi bi naj le dalo legitimnost nazadnjaškemu trolanju. V kulturi uravnoteženosti bi to tudi pomenilo, da se enako vrednost daje vsem mnenjem, s čimer bi se naj potem vplivalo na javno mnenje. Češ, saj so mnenja o tej temi deljena, mogoče ena stran potem ni tako nazadnjaška.

Je mogoče z ignoriranjem neke teme, za katero nočemo, da bi zmagal nasprotnik, uspeti? V modernem svetu skoraj nemogoče. Namreč, tudi če bomo sami tiho, bo nasprotnik svoje mnenje še naprej razlagal vsakemu, ki bo voljan poslušati. Ali tudi, če ne bo. Recimo, da neka tema postane zelo pomembna in nacionalna televizija organizira debato. Bodo že našli nekoga, da uravnoteži omizje, ali pa se bo zgodilo, da se bo slišalo le eno stran. Potem obstaja možnost, da tudi mediji ignorirajo neko temo. Spet, težava, ker nihče več ne nadzoruje vseh medijev, sploh pa je v časih spleta še kako lahko širiti svoje prepričanje. Tudi, če te večina mainstream medijev ali ignorira, ali napada.

Poglejmo si uspeh Donalda Trumpa. Njega mediji niso ignoriali, so ga pa neprestanoma napadali: Večina poročanja o njem je bilo smešenje in kritika. Pomagalo ni nič. Moč medijev se je izkazala za majhno.

V Sloveniji v tem trenutku ne obstaja monopol nad serviranjem vsebin javnosti. Vi lahko ignorirate Aleša Primca, odklanjate debate z njim, celo novinarji v nekaterih medijih se lahko preprosto obrnejo vstran in o njem sploh ne poročajo. Bo zaradi tega manj ljudi vedelo o njegovem stališču do splava? Ne. Le za malo v preteklost moramo pogledati, na migrantsko in begunsko tematiko, ko so številni mediji tudi skušali oblikovati javno mnenje in so se celo šli ukinjanje komentarjev. Pomagalo ni nič. Po eni strani jim je bila v oviro prisotnost medijev, ki so v tej tematiki poročali marsikdaj sovražno do migrantov in beguncev, po drugi strani je do izmenjave mnenj prihajalo na spletu in tudi v običajni medsebojni komunikaciji. Še več, nekateri, kakor Nova24TV, so s tem še pridobili, saj so k sebi privabljali ljudi željne drugačnega poročanja, kot so ga bili deležni recimo pri RTV Slovenija.

Kako se naj zagovorniki pravice do splava soočijo z nasprotniki?

Težko je, da bo mogoče debato utišati, če bo prišlo do odločnega napada. Brez boja torej ne bo šlo. Toda, kot je to pri podobno perečih temah, je bolj kot moč argumentov, pomembna moč čustev. Veliko vprašanje namreč, kako večina Slvoencev čuti o tem vprašanju. In ko so ljudje enkrat v nekaj prepričani, zelo neradi spremenijo svoje mnenje. Negativno so nastrojenido migrantov in nobeno pranje možganov tega ne spremeni več. Niso hoteli, da bi istospolno usmerjeni lahko posvojili otroke in dva referenduma proti sta uspela. Če je večina zato, da imajo ženske pravico do splava in v želji le to prepovedati, vidijo neupravičen pritisk konervativnih, krščanskih sil, nobena minutaža Alešu Primcu ne bo pomagala, da jih prepriča v svoj prav.

Vojne se večinoma zmaguje že davno prej, preden je izstreljen prvi strel. Da obraniš že zdavnaj pridobljeno pravico, se moraš boriti iz dneva v dan. Mnenja moraš spreminjati ves čas, sicer te lahko čaka katastrofalen poraz. Cenzura in ignoriranje pet minut pred dvanajsto ne pomagata več veliko.

Advertisements